Koludrovski tiramisu

Nekdo nekje izjavi ali objavi: “Privoščil sem si izlet v Koludrovco. Slaba volja, ker je pot slabo označena, me je hitro minila, ko sem obiskal vaško gostilno. Rezanci so bili res dobri, zelenjava ne prav sveža, ampak tiramisu je bil vrhunski.”

Ne glede na to, kje se pojavi izjava ali zapis, bo danes hitro predmet razprave. Jože bo komentiral, da je tudi on že bil v Koludrovci, a da tamkajšnje gostilne ne priporoča. Pepi bo dodal, da se pije res slabo vino. Manica se bo hudovala, češ da Jože in Pepi klevetata, saj so njene izkušnje s koludrovsko gostilno zelo dobre, nenazadnje je tam prav pred kratkim priredila prijetno druženje po hčerkinem obhajilu. V hipu se bo oglasil Andrej in dejal, da Maničino mnenje ne velja prav nič, saj s tem, da je hčerko poslala k obhajilu, dokazuje naklonjenost zločinski Cerkvi, iz česar sledi, da gre za osebo s sprevrženim okusom. Sledil bo zaskrbljen poziv magistra Koruze, naj se ljudje vprašajo, ali tiramisu sploh sodi v kraško gostilno. Tone bo takoj dodal, da bi bilo treba to gostilno zapreti, ker na Krasu, ki je zgodovinsko slovenski, ponuja sladice z italijanskim imenom.

Razprava se bo nato razpršila v več smeri. Profesor Ivan bo v dolgem razmišljanju zagovarjal navzočnost tiramisuja v kraških gostilnah, češ da je povsem naravno in dobrodošlo srečevanje različnih kuharskih tradicij. David ga bo napadel, češ da gre za komunajzarja, ki bi v imenu internacionalizma prodal narod in zagotovo še mamo in hčer. Vladimir bo okrcal vse ostale, ker razpravljajo o kuhariji, namesto da bi se hudovali, ker je pot do Koludrovce slabo označena. Mario bo takoj čestital Vladimirju za opazko in dodal, da je pot v Koludrovco res slabo označena, to pa po krivdi občine, ki jo vodijo lopovi. Marko se bo opravičil, da se oglaša nekam pozno, a da mora nujno povedati, da v Koludrovco ne greš na izlet, ampak na ekskurzijo, češ da je to preveril v slovarju in da ni dvoma, da je tako prav.

Olga bo opozorila, da ni kriva občina, če je premalo smerokazov, saj mora zanje poskrbeti cestno podjetje. Daša bo rekla, da je od sestrične slišala, da je cestno podjetje smerokaze že pripravilo, a da jih županja zaradi starih zamer ne dovoli postaviti. Boris bo modroval, da je tudi za pomanjkanje smerokazov kriva neoliberistična doktrina.

Istočasno se bo nadaljevala razprava o ponudbi v koludrovski gostilni. Prej ali slej se bo gotovo pojavil namig, da zelenjava v gostilni gotovo ne more biti sveža, ker so leta 1945 pač zmagali komunisti.

Približno po tem scenariju se zadnje mesece odvija nekaj javnih razprav. Recimo tista o organizaciji Tigr in še nekaj drugih, ki polnijo rubriko pisem uredništvu ali posebna polja na spletu. Mnogi - seveda ne vsi - se oglašajo tjavendan. Iz prejšnjih komentarjev ali pisem izluščijo samo nekaj besed in se potem obešajo nanje. Izven konteksta, kajpak, in brez najmanjšega posluha za druga(čna) mnenja.

Kdo ve, kje tičijo razlogi za to nekoristno obmetavanje z besedami. Osebne frustracije? Travme? Ideološka zaslepljenost? Slovenski značaj? Ali samo dolgčas?

Vsako opozorilo, da se sprava začne pri tipkovnici, ne zaleže. Izmenjava mnenje se hitro spremeni v kreganje. V čigavo korist? Najbrž nikogaršnjo.

Kakor koli. Preden začnete komentirati, vedite, da v Koludrovci ni nobene gostilne.