Država brez predmestij

Slovencem navidezno nič ne manjka. Imajo gore, jezera, soteske, reke, morje in otok. Bogata Švica vsega tega nima. Tudi v Beneluksu so zavistni, ker ima Slovenija več kot vse tri njihove države skupaj. Tako geografsko razkošje imajo kvečjemu veliki narodi, a še zdaleč ne na tak priročen način. Slovencem so pač reke, soteske, morje, gore in Blejski otok zavili v prikupen paketek med Jadranom in Madžarsko.

V ZDA so na primer spravili skupaj kar petdeset zveznih držav, da bi dobili hribe, kanjone, reke, morje in otoke. Pri tem so morali prestati državljansko vojno in ugonobiti bojevita indijanska plemena. A to še ni vse. Za svoj mir se mora stric Sam neprestano vojskovati na vseh koncih planeta.

Slovenci pa, vemo, se kvečjemu igrajo Arbiter ne jezi se. Za državo z gorami, rekami, morjem, vintgarji in Bledom so odšteli nekaj deklaracij, nekajletno upiranje fašizmu in nacizmu ter deset dni osamosvojitvene vojne. Parlament in druge ustanove so itak zgradile prejšnje države, ustava pa je nastala po zgledu drugih. Ti nesrečni Američani pa so si ustavo morali izmisliti sami, še preden se je v Evropi začel val revolucij.

Zdi se torej, da so Slovenci skoraj brezplačno dobili to, kar so drugi drago plačali. A pri tako očitnih razlikah v ceni se vedno skriva trik. Sesalec, ki ga poceni kupiš v kitajski trgovini, že ne mora imeti vseh lastnosti kot ga ima drag proizvod nemškega proizvajalca. Kje tiči ukana?

Meni se je posvetilo pred leti v Madridu. Ko smo šli tja na počitnice, smo prvi večer odložili prtljago in šli na sprehod. Rekli smo, da bomo pešačili do centra. A po pomoti smo se napotili v nasprotno smer. Dolgo smo hodili mimo stanovanjskih objektov in rekreacijskih površin. Videli smo, kam Madridčani spremijo svojega psa na sprehod, kje kotalkajo in tečejo in kje se otroci igrajo z žogo. Skratka, odkrili smo, kako je mestna oblast uredila ...

He, predmestje. To je rešitev uganke. Slovenci so resda dobili gore, reke, morje, jezera, soteske in otok s cerkvico, a nimajo predmestij. Nekdo je že ugotovil, da je Ljubljana skupek povezanih vasi okrog grajskega griča. Podobno velja za ostala slovenska mesta. Na obali imajo stara jedra, okrog katerih so le morje, krožišča in nasadi. Celje ima dve ali tri mestne ulice, bloke in nekaj nakupovalnih centrov. Kranj še tega ne. Nova Gorica pa se včasih zdi le moteča skupina casinojev na cesti ob Soči.

Naj nihče ne zameri. Morda je vse skupaj malce karikirano. A problem v osnovi obstaja. Slovenija nima predmestij. Nima širnih predelov, ki ločijo - ali povezujejo - mesto in podeželje. Morda je to razlog, da so Slovenci za ugodno plačano državo dobili tudi sistemsko napako v njej - neprestan prepir. Partizani proti domobrancem, narodnozabavni ansambli proti kantavtorjem, zagovorniki privatizacije proti zaščitnikom državnega premoženja.

Zdi se, da vmesnih nians ni. Zato bi bolj kot Stranko modernega centra potrebovali Stranko modernega predmestja, ki bi v deželici z gorami, rekami, morjem in Bledom zgradila tudi nekaj predmestnih predelov. Tako kot v bližnjem Trstu. Tam se pri Svetem Ivanu, na Katinari, v Škednju, pri Svetem Alojziju, v Rojanu ali na Greti strpno križajo mir in promet, domačini in tujci, trgovinice in supermarketi. To bi potrebovali. Magari ščepec morja manj, a eno normalno predmestje.