Kako s(m)o proslavili odličja
Prišel je tudi do ušes nasmejani Franci Petek. Tisti, ki je že davnega leta 1991 na veliki skakalnici v Predazzu postal svetovni prvak. 35 let pozneje so na prenovljeni manjši zlato, toda olimpijsko odličje osvojili brat in sestra Domen in Nika Prevc, Nika Vodan in Anže Lanišek. Peto zlato zimsko olimpijsko odličje, kar nekoliko nepričakovano po slabših nastopih na obeh posamičnih tekmah. Ker smo v mešani coni pod skakalnicami kar odrezani od pogleda k občinstvu, je bil najboljša ocena številčnosti in glasnosti slovenske navijaške srenje zvok, ki je prišel do šotora z medijskim središčem. Ob vsakem slovenskem skoku je z dna skakalnice zabučalo in završalo ter se nato ob ob pristanku spremenilo v krik veselja. Sploh po zadnjem skoku Domna Prevca. Z ozvočenja je odmeval Coldplay s skladbo Beautiful Day (Krasen dan). In res je bil krasen slovenski večer.
Medtem ko so hiteli od ene obveznosti na drugo, je bila najbolj mirna Nika Prevc, za njo je čustva uspešno znal zakriti njen brat Domen, čeprav je bilo iz povedanega razumeti, kako srečen je. Nika Vodan in Anže Lanišek nista niti želela zakriti svojih občutkov. Vodanova je bila ob tretji olimpijski medalji enako čustvena kot ob prvi. V štirih letih se je marsikaj zgodilo, tudi poškodba, tudi po spletu naključij in težav pa se je znova znašla v olimpijski reprezentanci. Lanišek najbrž niti ni točno vedel, kje je. Zdi se, da je potočil kakšno solzico, oči so mrzlično švigale levo in desno, z dolgimi odmori je iskal primerne besede. Bil je najbolj evforičen v druženju z navijači in spodbudil je tudi ostale, da so stopili bliže tistim, ki so ostali v skakalnem centru do konca podelitve odličij.
Predazzo med tednom ne ponuja kaj prida nočnega življenja, a medaljo, in še zlato za povrhu, je bilo treba proslaviti. V sicer bolj praznem mestecu so lokali dobro zaslužili z našimi navijači, bila je tudi uradna proslava. Čeprav je slovenska hiša v Cortini d'Ampezzo tam čez gorske prelaze, pa je tudi v skakalnem kraju slovenska izpostava, ki je sicer niso javno razglašali. V torek zvečer smo tam le še za rep ujeli zlata skakalca in zlati skakalki, ki so se prišli poveseliti z navijači, seveda pa ni manjkalo niti uglednežev. Srečali smo državnega sekretarja za šport Dejana Židana, našo nekdanjo kolegico, državno sekretarko ministrstva za zamejce in Slovence po svetu Vesno Humar, ki jo je včeraj čakal še dogodek v Slovenski hiši. Bila je skupaj z našimi zamejci in predsednikom Slovenske turistične organizacije, ki jo vodi Aljoša Ota, doma iz Boljunca. Kdo med slavljenci se je v prešernem razpoloženju najdlje zdržal, tudi upoštevajoč, da iger še ni konec? Izjemno razpoložena Nika Vodan, za njo pa Anže Lanišek, ki si je privoščil kozarec ali dva belega, potem pa je olimpijske prvake čakala še pot do slovenske hiše v Cortini in nov sprejem ... Tudi mi smo proslavili kot športniki, s kozarcem ali dvema, potem pa nas je čakala pot do prenočišč. Bližal se je novi delovni dan. •
