Kdor se boji, lahko vse lepo zamudi
Kot piše v pesmi Povabilo Milan Šelj, se je treba obrniti stran od votlih strahov. V Rimah na veter, ki jih s podobami in barvami bogato soubeseduje Tinka Volarič, ni težko odjadrati od skrbi, se potopiti v globino na videz preprostih verzov, ki bodo - tako očitno je - rasli z bralci. In se pomensko razbohotili.
Hvalnica pesnjenju z besedo in čopičem, poeziji, je svojo novo pesniško zbirko označil pesnik Milan Šelj v sporočilu, v katerem je bilo zaznati še evforijo in prijetno utrujenost po nedeljski uspešni predstavitvi slikanice, ki bi se morala zgoditi na tradicionalnem srečanju na domačiji Kosmatice v Avberju, kjer živita s sopotnikom Petrom, kadar nista v Londonu. A jo je vreme zagodlo, zato so druženje s pomočjo Krajevne skupnosti Avber in Razvojnega društva Škauna prestavili v avbersko dvorano, kjer se je zbralo več kot sto prijateljev in domačinov, hvaležnih, da književnost izstopi iz mest in združuje tudi drugod.
Kdo ve, morda je bilo res zgolj vprašanje avgustovskih zvezdnih utrinkov, kdaj se bosta na Krasu našla ustvarjalna in srčna pribežnika: pesnik Milan Šelj, ki je po rodu iz Vipave, a že vrsto let s sopotnikom živi med domačijo Kosmatice v Avberju in Londonom, ter ilustratorska in pesnica Tinka Volarič, ki je domači Most na Soči pred nekaj leti zamenjala za Kras, natančneje Kobdilj, kjer se je povsem udomačila in med drugim predlani za Škocjanske jame ustvarila tudi čisto kraško avtorsko slikanico Nonotov zid, hvalnico Krasu, dediščini in naravi.
Slikanica Rime na veter je druga avtorska zbirka za otroke pesnika, ki je prvenec Kosmatice izdal pred štirimi leti z ilustracijami Marte Bartolj pri založbi Zala, a se je medil kar deset let. Avtor petih pesniških zbirk za odrasle, ki so izšle pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda, je v tokratni, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska, zbral nekaj pesmi, poprej natisnjenih v reviji Galeb. Kot so povedali tudi v soboto, sta se Tina Volarič in Milan Šelj po naključju pred leti prvič srečala v Istri, leta kasneje pa ugotovila, da sta skorajda soseda. Ko se je Šelj pričel dogovarjati za sodelovanje z revijo Galeb, je predlagal, da bi njegove pesmi ilustrirala prav Tina.
Pisanje za otroke je resno
Tega, da bo kdaj pisal za otroke ni predvidel, pravi. Odziv malih in odraslih bralcev na prvo zbirko ga je vzpodbudil, da sem ostal odprt za pisanje za “otroke”, ki je prav tako resno početje, kot pisanje za odrasle, poudarja: “Zadnjih nekaj let je nastal še en pehar pesmi, ki so najprej izhajale dve šolski leti v reviji Galeb, in sedaj srečno brnijo v knjigi Rime na veter, ki jih je likovno mojstrsko nadgradila Tina Volarič.” Slednja pravi, da se vse začne s prebiranjem pesmi: “In z vprašanjem, kako se lahko jaz, kot ilustratorka, tej pesmi približam. Nekatere pesmi so bile nežne, druge hudomušne, klicale so po različnih poudarkih. Ilustratorji moramo najprej dobro prisluhniti glasu avtorjev.” Poseben izziv, ki pa ji je bil tudi v veselje, kot je dejala, je bilo upodabljanje neživalskih in nečloveških likov. V Rimah na veter namreč zaživijo med drugim tudi skale, kamni, rastline in celo veter.
Kot so zapisali pri založbi, je njuno sodelovanje v reviji Galeb navdušilo bralce, in na pobudo urednikov Maše Ogrizek, ki je slikanico uredila z Borutom Gombačem, ter Ivana Mitrevskega, ki je poskrbel za oblikovanje, je sedaj pred bralci delo, ki bo raslo z njimi, zaradi velikih tiskanih črk primerno za najmlajše in za prve izzive Bralne značke.
“V pesmih za otroke uporabljam rime, ker vem, da je glasba tista, ki najprej pritegne otrokovo uho, kadar mu preberemo pesem. A kot sem zapisal v pesmi Povabilo: 'Z besedami je fino/ v pesmih skakljati,/ a nove pomene/ je še lepše iskati.' V vsako pesem skušam vnesti sporočilo, ki bo malce različno od pričakovanih in ustaljenih. Pomembno je, da odkrijemo najprej samega sebe, in smo, kar smo,” pravi pesnik, ki poudarja, da si je pomembno priznati krhkosti, zato vedno vzpodbuja senzibilnost. “Vsak od nas je majceni člen v brezkončni verigi posameznikov. A družba ni le skupek posameznikov; skupnost je še veliko več, in o tem govorim, za to si prizadevam. Da zgradimo med sabo vezi, ker smo vedno močnejši, kadar smo povezani - skupaj!”
V tem duhu je odzvanjal tudi nedeljski večer v Avberju, kjer je bilo slišati tudi pevki Mašo Simčič in Uršulo Lavrenčič, Steveja Hawleya na kitari in Tjaša Mihalja na marimbi, Zbor Kosmatincev in Kosmatink, v katerem prepevajo otroci iz Avberja in Ponikev, pa je zapel tri pesmi iz zbirke, ki jih je za ta večer uglasbil Jaka Strajnar.
