Kažipot k žlahtnejši človečnosti
“Namesto sodelujoči smo med seboj pobijajoči,” berem bridko spoznanje Karla Gržana in se zamislim. Začutim olajšanje, ko ugotavlja: “Prav v raznolikosti razmišljanj drug drugemu osvobajamo in odpiramo misel - smo dopolnjujoči in sodelujoči sopotniki v smeri tega, kar je resnično najbolj vredno za civilizacijsko novost.”
S svojo novo knjigo Kako misliti ta svet drugače, ki jo je nedavno izdala založba Sanje, je želel priznani pisec Karel Gržan - sicer duhovnik, kmet, izvrstni mislec, do izida te knjige tudi doktor literarnih znanosti - spodbuditi k razmisleku, k družnemu prebujanju, v katerem se rojeva nov svet. Le v takšnem prebujanju namreč vidi rešitev in pot za nas vse.
Tisti, ki s(m)o že brali katero od knjig Karla Gržana, nad vsebino nis(m)o presenečeni, saj - kot je zanj značilno - kritično pretresa naše vsakdanje življenje, naše razmišljanje in dejanja. Tiste, ki do zdaj še niso posegali po njegovih knjigah in je branje te zadnje, Kako misliti ta svet drugače, prvi stik z iskrivim piscem, njegov kritični pogled, njegova neposrednost, iskrenost in še kaj najbrž presenečajo.
“Ne domišljam si, da vam posredujem resnico, želim pa vam posredovati svojo spoznavno resničnost z eno samo željo, da bi vam dal misliti - da bi nam dal misliti, da bi družno iskali in uzrli smer k bolj žlahtni človečnosti.”
Karel Gržan
avtor knjige
Dovolil si je biti pristen
Pater Karel Gržan je izjemen opazovalec sveta okrog sebe in sebe v tem svetu. Nekdaj je tudi sam vsemu zvesto sledil, bil je ubogljiv. A dala mu je misliti mamina popotnica, ko je po srednji šoli odhajal od doma; dejala mu je: “Karli, pa glej, da se ne boš jemal preveč resno.” Tedaj se je namreč namenili iti v samostan in vse je jemal zelo resno, s tem pa je, seveda, tudi sam vzbudil “igro pričakovanih vlog”, beremo v knjigi.
Kot patra so ga ljudje spoštovali, nanj so se odzvali tako, da so “v spodobnosti odigrali, kar se ob patrih pričakuje”. Kmalu je sprevidel ... In šele potem, ko je sam izstopil iz narejenosti, si dovolil biti pristen, torej zares on, so se ljudje ob njem sprostili in šele tedaj so skupaj z njim lahko zaživeli “v dobrem in hudem v pristnem sožitju”.
Smešni so tisti, ki se počutijo nad ljudstvom
Opozarja, naj bomo pozorni v odnosu do ljudi, ki “se maskirajo v funkcijo”. Vodilnim namreč prevečkrat oblast stopi v glavo in jim zamegli občutek za žlahtno sožitje. Počutijo se nad ljudstvom, kakor da “so iz ljudstva izvzeti”, piše. In prav ta koncept, da je nekdo nad ostalimi, je zmeraj usoden: “Tisti, ki jim je izoliranost v privilegiranost všečna, dopadljiva, so zgolj politični pajaci, nastopači - v sebi sprevržene osebe.” Če se torej posamezniki maskirajo v svoje funkcije in jih zlorabljajo, nam svetuje, da nedopustno ironiziramo.
Ko si čedalje bolj to, kar si, ko se otresaš naučenih, pridobljenih in všečnih mask, ko razmišljaš s svojo glavo, šele tedaj vidiš, česar prej nisi videl in vedel, čemur si le bolj ali manj slepo sledil ...
Pater se nasploh in tako tudi v omenjeni knjigi bori proti manipulaciji, ki preveč prepreda naš vsakdan. V knjigi navaja različne oblike le-te. Temelj, da se manipulacija lahko tako razpase, je seveda ukalupljeni razum. Ugotavlja, da smo “izgubili sposobnost svobodne misli, lastne presoje, miselnega dopolnjevanja ter sodelovanja v odstiranju uvidov”.
Za ozdravitev v koreninah
Ne more obiti šolskega sistema in do njega je zelo kritičen. Še zdaleč ni proti šolski obveznosti, kje pa! Je pa proti zlorabi te institucije za doseganje manipulativnih namenov. In klanja se učiteljem, ki si ne dovolijo, da se ujamejo v zanko sistema in si kljub vsem predpisom in pravilom prizadevajo za šolo, ki ni le “zasužnjevalno taborišče razuma”, kar šola, žal, je.
A Karel Gržan vidi svetlobo, vidi pot. Potrebna je ozdravitev v koreninah. Ob tem se spomni Nikole Tesle in njegovih besed: “Tistega dne, ko bo znanost začela preučevati nefizične pojave, bo v enem desetletju napredovala bolj kot v vseh prejšnjih stoletjih svojega obstoja.” Tudi besede Antona Martina Slomška navaja: “Dobro je znati pisati in brati, pa stokrat bolje pošteno ravnati ...” In vsakršna negativna pedagogika se mu zdi nedopustna, pač pa je pomembna spodbudnost! Zato skušajmo pozornost usmerjati v pozitivno.
Pod drobnogledom pisec nima le izobraževalnega sistema, razmišlja tudi o zanj zelo vprašljivih 15-minutnih mestih, še več pa o klimatskih spremembah, v zvezi s katerimi spregovori o institucijah, katerih obstoj je odvisen od teorije, ki govori, da je človek glavni krivec za vremensko dogajanje. “Te institucije se ukvarjajo s tem, da večinsko naravne klimatske spremembe pripisujejo le človekovemu nedopustnemu posegu v naravo. Ta je dejansko nedopusten, kot je nedopustno umetno vzburjanje narave s pomočjo geoinženiringa, da bi nas prepričali, kako je ob grozljivem dogajanju strašni krivec človek - da bi nas primorali v vero, ki omogoča manipulacijo,” razmišlja Karel Gržan.
Med kovidom do mnogih spoznavnih resnic
Veliko pozornosti namenja tudi naši skupni prehojeni poti v zadnjih letih, ki jo je oznamoval kovid. Mnoge spoznavne resnice mu je prinesel ta čas. Razgrinja jih v petih poglavjih knjige, v kateri je vredno prebrati tudi opombe (krepko čez 900 jih je, saj v njih ne navaja le številnih virov, pač pa v njih zapisano še dopolnjuje, pojasnjuje in komentira). Med drugim piše o tem, kako je v njem po temeljitem premisleku dozorela odločitev, da se bo v tej knjigi odpovedal svojemu že davno pridobljenemu znanstvenemu nazivu doktor znanosti.
Pisec je prepričan, da se je nujno prebuditi “iz hipnotičnega stanja pred izpostavljenimi avtoritetami in ozavestiti njihove manipulacije, v katere so nas omrežili”. Prav tako je treba ozavestiti metode, ki se jih poslužujejo, ko preproste stvari zapletejo in nam zameglijo pogled na svet in “nas strašijo, da nam lahko podtikajo zlonamerne rešitve; ko poglabljajo primarne strahove, ko nas medsebojno polarizirajo, da nevtralizirajo skupno moč sodelovanja in dopolnjevanja; ko nas indoktrinirajo; ko ustvarjajo kontrolirano opozicijo; ko nas finančno manipulirajo ...”
Razmišljamo, dvomimo, upajmo si
Kdaj že je George Orwell ugotavljal, da v času zavajanja postane govorjenje resnice revolucionarno dejanje. Knjiga Kako misliti ta svet drugače, podnaslovljena Človeštvo na prelomnici, je prav to. Čeprav Karel Gržan, skromen kot je, pravi: “Ne domišljam si, da vam posredujem resnico, želim pa vam posredovati svojo spoznavno resničnost z eno samo željo, da bi vam dal misliti - da bi nam dal misliti, da bi družno iskali in uzrli smer k bolj žlahtni človečnosti.”
To je tudi temeljno poslanstvo knjige, ki “nas spodbuja k razmišljanju s svojo glavo in k prepoznavanju manipulacij ter norosti sodobnega sveta,” kot je ob branju zapisal tudi priznani pravnik in publicist dr. Marko Pavliha.
