Kako daleč moramo teči, da ubežimo občutku krivde, ker smo si privoščili krof?

Ste se že tudi vi kdaj spraševali podobno? Morda tudi, zakaj mnoge diete ne privedejo do želenih učinkov, nasprotno, sčasoma celo še do še višje telesne teže?

Tudi Hermana Pontzerja, harvardskega doktorja znanosti, zanima vse to. Raziskuje področje človeške biologije, poglablja se v evolucijsko preteklost naše vrste (na Univerzi Duke predava evolucijsko antropologijo in globalno zdravje) in naše obete za prihodnost ter že več kot desetletje poglobljeno preučuje presnovo pri ljudeh in drugih primatih. Njegova vznemirljiva in presenetljiva odkritja zadnjih nekaj let spreminjajo naše razumevanje povezav med porabo energije, gibanjem, prehrano in boleznimi. Utemeljeno trdi, da so debelost, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca, rak in skoraj vse druge bolezni, ki nas pestijo v moderniziranem svetu, v svojem bistvu tesno povezane s tem, kako naše telo sprejema energijo in jo porablja. O vsem tem piše v svoji knjigi Pokuriti, ki je v prevodu Nikija Neubauerja to poletje izšla pri založbi UMco.

Peš do polnega želodca

Torej če vas zanima, kako res potrošiti kalorije, ostati zdrav in znižati telesno težo, sezite po tej knjigi. In brez skrbi, čeprav gre za znanstveno pisanje, je zelo poljudno. Opisi so razumljivi, zgodbe s terena pa zelo slikovite in še nasmejali se boste ob njih. Ali pa vam bodo pognale strah v kosti, kot avtorju knjige, ko ga je sredi noči pod platneno streho prebudilo krdelo levov, le streljaj stran so se oglašali …

Zlasti veliko boste zvedeli o ljudstvu Hadzov, lovcih in nabiralcih, ki živijo v odmaknjenem hribovju Tli'ika na severu Tanzanije. Herman Pontzer je dosti časa preživel med njimi ter skrbno spremljal njihov življenjski slog in kako se ta odraža v presnovi. Z natančnim vpogledom v skrite procese, ki našemu telesu pomagajo pri presnavljanju in vsakodnevnem preživetju, nam pojasni, kako presnova oblikuje vse vidike našega zdravja, od plodnosti pa do delovanja imunskega sistema. Hadzi jedo preprosto, njihova hrana je nasitna, z veliko gomoljev in jagodičevja, ki vsebujejo precej vlaknin, ter mesa z veliko beljakovinami. Hrana jim je vedno na voljo, a se morajo zanjo potruditi. Hoja je osrednja značilnost njihovega življenja.

Simfonija našega celičnega orkestra

Toda: več gibanja ne pomeni nujno več porabljene energije na dan in večja poraba ne varuje pred debelostjo. Naša presnova je ključna pri vsem tem. Strokovni izraz zanjo je metabolizem. To pa je širok pojem in zajema vse delo, ki ga opravljajo naše celice. Če seštejemo delo vseh celic v svojem telesu, dobimo presnovno stopnjo svojega telesa, torej energijo, ki jo porabimo vsako minuto.

“Presnovna stopnja je polna moč vašega celičnega orkestra, 37 bilijonov mikroskopskih glasbenikov, povezanih v zapleteni simfoniji,” je slikovit Herman Pontzer. Razkriva nam, da bo naša presnovna stopnja verjetno nižja od predvidene vrednosti, če večino naše telesne teže predstavlja maščoba. In prav to je eden ključnih razlogov, zakaj ljudje s starostjo opazimo, da se nam presnova “upočasnjuje”; v srednjih letih in pozneje namreč mišice zamenjamo za maščobo.

Pot je dobra stara tradicija

In spet smo pri telesni dejavnosti, brez nje mišic pač ne moremo okrepiti. Preprosto: naše telo deluje bolje, če se gibamo. Telesna dejavnost spremeni način, kako možgani uravnavajo občutek lakote in presnovo.

Žal pa je v našem sodobnem vsakdanu gibanja vse manj, če se zanj posebej ne potrudimo. “V manj kot stoletju so nekatere najbolj divje zamisli znanstvene fantastike postale vsakdanja resničnost. Toda z veliko močjo je povezana tudi neverjetna odgovornost in možnost, da stvari hudo zašuštramo,” upravičeno skrbi pisca. Poudarja, da pretekle izkušnje niso ravno spodbudne. A vendar ni črnogled: “Vse se začne z razumevanjem, od kod prihajamo, s pripravljenostjo učiti se od kultur, kot so Hadzi, ki ohranjajo stare tradicije, in ustvarjalnostjo, da te produkte trajnostno prenesemo v svoje življenje. Smo najpametnejša in najbolj ustvarjalna vrsta na planetu in na razpolago imamo malodane božanske tehnološke moči. Zagotovo se lahko naučimo skrbno ravnati s svojimi telesi, sosedi in planetom.”