Za oboževalce serij je bilo leto 2024 zmerno radodarno

Lanska letina na področju televizijskih nadaljevank ni bila najbolj radodarna s svojstvenimi novitetami. Številne težko pričakovane hite, med katerimi ima osrednjo mesto serija Stranger Things, bomo dočakali šele letos, toda nekaj izstopajočih izdelkov smo na teh straneh lani vendarle zabeležili - na primer Pravi detektiv, ki je potreboval in dobil svežo “žensko kri” ter Shogun, ob kateri so “predli” zlasti ljubitelji kompleksnih, krvavih zgodovinskih dram.

Hiroyuki Sanada je za svojo vlogo vojskovodje in regenta Yoshiija 
Toranage v Shogunu osvojil zlati globus in emmyja. Foto: FX
Hiroyuki Sanada je za svojo vlogo vojskovodje in regenta Yoshiija Toranage v Shogunu osvojil zlati globus in emmyja. Foto: FX

Televizijska nadaljevanka, o kateri se je lani največ govorilo, je bila (ne)pričakovano klasična zgodovinska drama Shogun, ki je slavila tudi na lanski podelitvi televizijskih oskarjev - emmyjev in na zadnjih zlatih globusih (štiri kipce). Serija v produkciji mreže FX Shogun je na 76. podelitvi televizijskih nagrad v Los Angelesu stopila v zgodovino z 18 osvojenimi emmyji, kar je največ doslej za serijo v eni sezoni (pred tem je rekord za prvo sezono od leta 2008 imela serija John Adams). Razlog? Poleg razkošne produkcije Shogun zlasti prepriča s svojim brezkompromisnim pristopom v obravnavi fevdalne Japonske v zgodnjem 17. stoletju, kjer je “krvava poroka” na sporedu skorajda vsako epizodo, v ospredju pa so zelo kompleksni odnosi oziroma bolje rečeno vladarske strategije med razdrobljenimi fevdalnimi gospodi, dogajanje pa začinijo še tuje kolonialne aspiracije.

Pravi detektivki sta poskrbeli za nov zagon

Prepotrebno (žensko) osvežitev je lani dočakala tudi antologijska nadaljevanka Pravi detektiv: Dežela teme. Avtor serije Nic Pizzolatto je po treh sezonah dvignil roke nad scenarijem. Pod režijo in kot soscenaristka se je pod četrto sezono podpisala mehiška režiserka Issa López, ki je skušala ponoviti antagonistični recept za uspeh prve sezone - racionalni Marty (Woody Harrelson) in bolj “nadzemeljski” Rust (Matthew McConaughey) - z žensko kombinacijo detektivk. Vodja policijske postaje v izmišljenem kraju Ennis na Aljaski Liz Danvers (prvi skok Jodie Foster v svet televizijskih nadaljevank po letu 1975) je hladna, sistematična preiskovalka, ki konstantno išče prava vprašanja v iskanju motivov. Po spletu okoliščin se ji v preiskavi pridruži Evangeline Navarro (Kali Reis), ki predstavlja njen protipol. Lopez v četrti sezoni spretno pregnete motive nadnaravnega, okoljske agende in predvsem girl power momenta, oboževalcem prve in (še) neprekošene prve sezone pa postreže še nekaj “bonbončkov”.

Spregledana Pingvin in Kaos

Med najbolj spregledanimi lanskimi serijami sta sopranovski Pingvin s popolnoma nerazpoznavnim Colinom Farrelom v glavni vlogi gothamovskega osrednjega gangsterja ter Kaos, novodobna predelava spletk in intrig v grškem Olimpu, v kateri najbolj blesti Jeff Goldblum kot paranoični vrhovni bog Zeus. Kaos je za Netflix očitno preveč nekonvencionalna predelava grške mitologije in ne bo dočakal druge sezone.

Problematični Severni jelenček

Lani je precej prahu sicer dvignila tudi serija Baby Reindeer (Severni jelenček) na Netflixu, ki je bila pravzaprav prvi lanski “bingewatcherski” hit in je osvojila kar tri prestižne emmyje, za najboljšo glavno moško vlogo in scenarij v kratki seriji ter za najboljšo kratko serijo, na nedavnih zlatih globusih pa je osvojil še tri prestižne kipce (najboljša mini serija, najboljša glavna moška vloga v miniseriji in najboljša ženska stranska vloga). A Severni jelenček je precej problematičen na več ravneh, najbolj pa zaradi (čezmerne) eksploatacije lastne, zelo travmatične izkušnje in tudi sovpletene v zgodbe (večkrat obsojene zalezovalke), ki je z omenjeno serijo dobila še eno kost za glodanje.

Od lanskih serij velja še omeniti Ripleyja v režiji Stevena Zailliana, ki mu je nedvomno uspelo posneti najbolj stilizirano različico romana Patricie Highsmith Nadarjenega gospoda Ripleyja, za kar je predvsem zaslužen direktor fotografije Robert Elswit (prejemnik oskarja za Tekla bo kri Paula Thomasa Andersona). Tu so še The Bear, ki se je s tretjo, sicer ne tako navdihujočo sezono, upamo, ogrel za četrto, ki jo bomo dočakali že letos, sklepna sezona Genialne prijateljice, ki je od leta 2018, ko je premiero doživela prva sezona, do lani postala najbolj uspešen italijanski televizijski izvozni produkt in četrta sezona Slow Horses z neprekosljivim prdečim cinikom Garyjem Oldmanom kot šefom odsluženih kadrov MI5.

Prav danes se lahko ljubitelji bolj počasne in razmišljujoče znanstvene fantastike veselijo težko pričakovane druge sezone serije Severance (Razcepitev).

Prva letošnja poslastica - Razcepitev

Prav danes pa se lahko ljubitelji bolj počasne in razmišljujoče znanstvene fantastike veselijo težko pričakovane druge sezone serije Severance (Razcepitev). Po miselno zelo intrigantnih znanstvenofantastičnih nadaljevankah, kot so Devs, Maniac in The OA, je leta 2022 tudi Apple TV predstavil še eno sorodno serijo, Severance, ki je postregla s precej obešenjaškega humorja, možganske telovadbe in močno simbolno kritiko korporativne logike delovanja. Za pikico na i avtor serije Dan Erickson vnese še dobršen odmerek mistery žanra. Kot režiser se tudi v drugi sezoni vrača Ben Stiller.

16. februarja se bo na HBO začela še ena težko pričakovana nadaljevanka, in sicer tretja sezona Belega lotosa, v kateri so v ospredju “frustracije” privilegiranega razreda, ki tako ali drugače trčijo s svetom deprivilegiranih. Po rajskem otoku Maui na Havajih in romantični Siciliji se bo dogajanje v tretji sezoni preselilo na Tajsko. Avtor serije Mike White pa je namignil, da se bo tretja sezona poglobila še v vzhodno duhovnost. “V prvi sezoni je bil v ospredju denar, v drugi spolnost (...). Mislim, da bi tretja sezona lahko ponudila satiričen in zabaven pogled na vzhodno razumevanje religije, duhovnosti in smrti,” je pojasnil.

O točnem datumu premiere najbolj težko pričakovane letošnje serije, sklepne, 5. sezone Stranger Things pa ni še ne duha ne sluha. Od leta 2016, ko je na Netflix “treščila” prva sezona Stranger Things, je ta za sabo potegnila pravcati revival popularne kulture iz osemdesetih let. Razlog? Avtorja, retro filmska nostalgika brata Duffer (letnik 1984), sta z omenjeno serijo ustvarila ljubezensko pismo popkulturi osemdesetihlet, predvsem ameriški grozljivki iz tega obdobja. Brata Duffer namreč aluzije in reference na kultne filme in literaturo sta nizala kot po tekočem traku, a nikjer ne preveč vsiljivo ali na prvo žogo. Stranger Things je tako nadaljevanka, v kateri so filmski sladokusci prepoznali ključne filmske vplive Stevena Spielberga, Johna Carpenterja in nenazadnje tudi Davida Lyncha. Iz sveta literature pa je ključna referenca mojster grozljivk Stephen King (Stand by Me, Carry). Po triletni pavzi od zadnje sezone so pričakovanja upravičeno visoka.


Najbolj brano