Upor podcenjenih notranjih jazov

Apple je na začetku leta 2022 presenetil s serijo Razcepitev (Severance), v kateri je njen avtor Dan Erickson zelo učinkovito združil logiko delovanja sekt z upravljalskim sistemom velikih koncernov ter vse skupaj začinil z dobršnim odmerkom “mistery” žanra in obešenjaškega humorja. V drugi sezoni, ki se je zaključila nedavno, je bolj razkril sektaško ozadje zgodbe in napovedal nedvomen upor notranjih jazov.

Osnovna premisa nadaljevanke je, da med osemurnim delovnikom v skrivnostni korporaciji Lumon, za katero še vedno čisto jasno ne vemo, kaj zaposleni v njej pravzaprav počnejo, ti popolnoma pozabijo na svoje zasebno življenje, doma pa se jim ne sanja o njihovem službenem življenju. Njihov um je z vgradnjo čipa v možgane razcepljen na dva dela, na notranji jaz, ki je v domeni njihovega zaposlovalca, in zunanji jaz iz zasebnega življenja, ki pa prav tako ni povsem izven dosega enigmatičnega zaposlovalca.

Pozabiti na zunanje gorje

Že v prvi sezoni smo hitro ugotovili, da je zasebno življenje osrednjih junakov zgodbe v razsulu, kar je botrovalo odločitvi za razcepitev spomina. To predvsem drži za glavni lik, nekdanjega profesorja zgodovine Marka S., ki ga zelo pretanjeno upodobi Adam Scott. Mark S. se po nenadni izgubi ljubljene žene ne more vrniti v stare tirnice in se zaposli v omenjenem podjetju, da bi vsaj za osem ur pozabil na zunanje gorje. Po skrivnostnem izginotju vodje oddelka za “izboljševanje podatkov” Peteyja v prvi sezoni, o čigar usodi v drugi sezoni ne izvemo nič novega, ga nasledi Mark S.. Na omenjenem oddelku po dramatičnih dogodkih v zadnji epizodi prve sezone, se mu v nadaljevanju ponovno pridružijo stari sodelavci, Irving, Helly R. in Dylan, ki se še bolj povežejo med seboj, da bi razkrili dejanski ustroj Lumna.

Podcenjeni notranji jazi

Če smo se v prvi sezoni bolj ukvarjali z zunanjimi jazi kot z notranjimi, Dan Erickson v drugi sezoni da ključen poudarek na notranjih jazih, ki znotraj Lumna vzpostavijo novo življenje in kjer se predvsem usodno zaljubijo. V prvi sezoni so bili notranji jazi zelo “podcenjeni”, bi lahko dejali, a v drugi sezoni ti z vsemi čustvi vred udarijo nazaj in celotno dogajanje postavijo v še bolj zapleteno luč. Erickson namreč poleg simbolne kritike ekstremne eksploatacije delovne sile v drugi sezoni Razcepitve odpre tudi etično vprašanje, kateri jaz je bolj resničen, notranji ali zunanji, za nameček pa se Mark S. poda še na tvegano pot “cepitve” samo na en spomin.

Skratka, Erickson je zadeve še bolj zakompliciral. A zaplete se tudi pri vodjah oddelka Razcepitve. Harmony Cobel (srhljivo dobra Patricia Arquette) v drugi sezoni zamenja nedoločljivi gospod Milchick z izjemnim smislom za ples (odkritje Tramell Tillman). Tako za Cobel kot za Milchicka ni nedvoumnih indicev, kateri strani se bosta pridružila ... Napovedana je tretja sezona, producenti pa obljubljajo, da nanjo ne bo treba ponovno čakati dolga tri leta.

---