Tretja sezona Belega lotosa: preverjeni recept kliče po osvežitvi

Gibljive slike
, posodobljeno:

Zaključek tretje sezone velike HBO-jeve uspešnice Beli lotos, ki ima tudi občutne turistične multiplikativne učinke na lokacijah, kjer je bila snemana, je pustil precej grenak priokus. Njen avtor Mike White je ponovno postregel z obilo “problematičnih” likov, čigar značajske posebnosti (predvsem akuten narcisizem) so nudile neizčrpen vir za satirično prikazovanje izvotljenosti premožnega zahodnega sveta, a je tokrat očitno preveč samozaverovano razvlekel preverjeni recept.

Petčlanska družina Ratliff s pater familiasom Timom na čelu, ki 
prvi dan dopusta na rajskem tajskem otoku izve, da je napočil 
konec njegove finančne zlate dobe.
Petčlanska družina Ratliff s pater familiasom Timom na čelu, ki prvi dan dopusta na rajskem tajskem otoku izve, da je napočil konec njegove finančne zlate dobe.HBO

Avtor HBO-jevega hita Beli lotos Mike White se je specializiral za oblikovanje disfunkcionalnih in narcisističnih likov, ki jih “zapre” v luksuzne turistične resorte in iz njih mojstrsko izvleče najbolj pritlehne in snobovsko zavržne reakcije. V prvi sezoni s(m)o uživali na Havajih, v drugi na Siciliji, v tretji pa predvsem na tajskem otoku Koh Samui.

Za dinamičen razredni kontrapunkt v dogajanje White vedno vplete depriviligirane slehernike, običajno so to delavci, zaposleni v resortu, in drugi odpadniki, ki iščejo odskočno desko v “blaženi” svet jet seta. Del preverjene recepture je tudi dramaturški lok. Nova sezona se namreč vedno začne na koncu, z umorom, kmalu zatem pa se vrnemo na začetek zgodbe in začnemo spoznavati novo četico Whiteovih (anti)junakov in ugibati, kdo bi lahko bil umorjeni ter, seveda, kdo je krvnik_ca. Osrednjo vlogo pa je imel tudi glavni menedžer/receptor resorta, ki je moral vešče “pluti” med kapricami svojih gostov in istočasno brzdati tudi lastne “problematične” lastnosti (v tem pogledu sta bila izvrstna v prvi sezoni Murray Bartlett ter v drugi Sabrina Impacciatore). V tretji sezoni je White v to vlogo postavil enega od bolj izstopajočih evropskih igralcev zadnjih let Christiana Friedla (glavni vlogi v Belem traku Michaela Hanekeja in Interesnem območju Jonathana Glazerja), a ga je presenetljivo pustil popolnoma v ozadju, neizkoriščenega.

Obljubljal veliko, a ...

Ta odmik od recepture minulih dveh sezon je še najmanjša težava najnovejšega Belega lotosa. White je z novim naborom likov obetal veliko, obljubljal je tudi nekaj na vižo vzhodnjaške duhovnosti, a ostal je samo na površini. Toda tretja sezona razočara predvsem z obče človeškega, moralnega vidika. Najbolj visoka pričakovanja so bila usmerjena v edina dva stara prijatelja iz minulih dveh sezon, nesojene lastnice masažnega salona Belinde iz druge sezone in “lovca” na premožne vdove Grega/Garyja, prek katerih bi gledalci lahko dočakali razrešitev glede klavrne usode najbolj briljantno zasnovanega lika Belega lotosa - psihično nestabilne milijonarke Tanyje (pogrešamo te Jennifer Coolidge!).

Opozorilo - sledijo kvarniki. Če so pripadniki “nižjih kast” doslej v Belem lotosu vzdrževali nekakšen moralni kompas, v zadnjem delu tretje sezone ugotovimo, da so pod kožo vsi enaki, tako tisti deprivilegirani kot tisti, ki so zrasli s srebrno žlico v ustih. V tem pogledu je še posebej boleč Belindin lik, ki se na koncu izkaže za najboljšo Tanyjino “učenko”, saj naredi natanko to, kar je ona njej. Precej grenak priokus pusti tudi osrednji par, ki je v tretji sezoni poskrbel za “razredni trk”, in sicer varnostnik Gaitok in njegova izbranka, delavka v resortu Mook. Če je njun odnos na začetku bil zelo nedolžen, pristen, v zadnjem delu dobimo usoden dokaz, da je tudi njuna zveza temeljila na “transakcijah” in določenih pričakovanjih, ki so terjala tudi najbolj krvavo dejanje.

Izpustil tudi neprecenljivo Victorijino reakcijo

Na drugi strani, v svetu zahodnjaškega izobilja, je največ pričakovanj v zadnjem Belem lotosu že od vsega začetka vzbujala obupno bogata petčlanska družina Ratliff iz Severne Karoline s pater familiasom Timom (lorazepamovsko odsoten in nerazsoden Jason Isaacs) na čelu, ki je prvi dan dopusta izvedel, da je zaradi finančnih malverzacij ob vse svoje premoženje ter da ga najverjetneje čaka keha. Njegova žena Victoria (zelo posrečena Parker Posey, ki je poskrbela tudi za val memov na družbenih omrežjih) je v najnovejši sezoni predstavljala ključen snobovski lik, ki ni varčeval z izjavami o samozaverovanosti v lastno “nadčloveškost”, ki jo poganja zgolj kapital. A tudi tu ga White polomi, saj gledalci ostanejo brez verjetno še ene Poseyjine neprecenljive igralske pike na i ob reakciji na novico, da so revni kot cerkvena miš.

Zakaj pa je tako klavrn konec dočakal najbolj iskrivi in nekonvencionalni par najnovejše sezone, ne gre izgubljati besed. Gre namreč za precej predvidljiv in za lase privlečen konec. Toda, Mike White je z zadnjo sezono Belega lotosa nehote lansiral tudi idejo za novi Pravi detektiv par - zagrenjeno, melanholični Walton Goggins in odbiti Sam Rockwell, ki sta se v televizijske anale zapisala z nepredvidljivo odpiljenim dialogom v peti epizodi.