The Bear: po rekordnem številu nominacij razočaranje?

Najbolj pričakovana televizijska nadaljevanka letošnjega poletja je tu. Po lanski drugi sezoni, ki je letos v igri za rekordno število televizijskih oskarjev - 23 emmyjev - v kategoriji komičnih nadaljevank, nas njen avtor Christopher Storer v tretji sezoni ponovno popelje skozi “pekel v kuhinji”, a tokrat še natančneje v drobovje na polno delujoče petične restavracije, ki v rekordno hitrem času želi osvojiti Michelinovo zvezdico.

Naš glavni junak, talentirani kuharski mojster Carmen Berzatto (Jeremy Allen White) “obožuje” kratke roke. Spomnimo, že v drugi sezoni si je zadal v rekordno hitrem času - treh mesecev - popolnoma preoblikovati preprosto družinsko paninoteko v prefinjeno, sodobno restavracijo. V tretji sezoni si je zastavil še bolj ambiciozen cilj, in sicer Michelinove ocenjevalce osvojiti predvsem s tem, da vsakodnevno spreminja meni. Gre za popolno norost, ki trči ob neodobravanje sodelavcev, a obvelja Carmyjeva odločitev, ki pa se znajde pred preizkušnjo zaradi postcovidne ekonomske krize.

Za nameček v tem času svojo restavracijo zapre tudi Carmyjeva kulinarična vzornica, zaradi česar se zazdi, da je v New Yorku zavladal konec enega obdobja visoke kulinarike. Tudi v Carmyjevem ljubezenskem življenju ni vidnega napredka ... Skratka, “trpljenje mladega Wertherja visoke kulinarike” se nadaljuje z visoko melanholičnimi toni.

Malce več situacijske komedije

V tretji sezoni smo sicer priča tudi nekaterim bolj situacijskim komičnim momentom, za katere večinoma poskrbita mojstra za vse, brata Fak, in tako bolj upravičita doslej neposrečeno umestitev nadaljevanke The Bear za emmyjevske nominacije med komične nanizanke. Po prvem delu, sicer za The Bear neobičajno sila poetičnem povzetku nekaterih ključnih dogodkov minulih sezon v slogu zelo uspešne kulinarične dokumentarne serije Chef's Table, se drugi del začne s Carmyjem, ki se je lotil pisanja seznama, “manifesta”, poimenovanega The Nonnegotiable, o katerem se, kot hitro izvemo, ne razpravlja. Slednji namreč dvigne na noge skorajda ves kolektiv, najbolj pa glavnega investitorja strica Cicera in Carmyjevega bratranca Richija, s katerim še vedno ne najdeta skupnega jezika, razen obilja kletvic.

Izvrstni šesti del

A Storer v tretji sezoni z izleti v preteklost ni zaključil s prvim delom, temveč se je odločil vseskozi kombinirati peklenski, superstresni tempo v kuhinji s “flashbacki”, s katerimi še bolj natančno izriše ozadje nekaterih ključnih članov kuhinje. V tem pogledu zelo izstopa šesti del, ki ga je režirala izvrstna Ayo Edebiri (Sidney) in v katerem je izpričan Tinin prihod v takrat še družinsko paninoteko, ki jo je vodil karizmatični Carmyjev brat. Morda ravno zaradi tega kombiniranja vratolomnega tempa v kuhinji, kjer vsaka sekunda šteje, z bolj poetičnimi sekvencami, s katerimi odpotujemo v preteklost, kritiška srenja ni najbolj navdušena nad tretjo sezono in ji očita razvlečenost ter nedokončanost. Storer ima materiala očitno na pretek (četrto sezono naj bi snemali vzporedno s tretjo) in lahko zgolj upamo, da bo vsak od osrednjih likov, ne samo najbolj izpostavljeni Carmy, prišel do svoje katarze v prihodnji sezoni.

---