Hollywoodski seks simbol je svoj vpliv izrabljal za stvari, ki štejejo
Filmski svet je izgubil igralskega velikana hollywoodske industrije Roberta Redforda, ki je do slednje sicer vselej gojil nekakšen ambivalenten odnos oziroma je svoj vpliv in denar, ki mu ga je tjakaj uspelo izmolsti, preusmeril tudi k temam, ki so njemu resnično nekaj pomenile. Redford je bil zagrizen okoljevarstvenik, mladim ameriškim neodvisnim filmarjem je ustvaril “odskočno desko” - Sundance film festival -, v eni od njegovih najboljših filmskih vlog (Vsi predsednikovi možje) je z izjemnim kritičnim čutom zagrizel v škandal, poimenovan afera Watergate. Skozi film pa je znal tenkočutno procesirati tudi svoje osebne, družinske tragedije, ki jih ni bilo malo (Običajni ljudje, 1980).

Robert Redford leta 1973 na vrhuncu svoje filmske kariere
Foto: Ken DareRobert Redford se je rodil leta 1936 v Santa Monici v Kaliforniji v revni družini. Njegov oče je bil na začetku dostavljalec mleka, nato je postal računovodja, zaposlen v naftni družbi Standard Oil California. Leta 1955, v svojih poznih najstniških letih, je Robert izgubil mater, pred tem, v otroštvu, pa tudi sestri dvojčiči. Robert Redford, sin edinec, je v svojih najbolj občutljivih letih zapadel v nekakšno čustveno “črno luknjo”, ki ga je usodno zaznamovala in utrla pot njegovi uporniški drži. “Vero so mi vsiljevali že od otroštva,” je pozneje povedal biografu Michaelu Feeneyju Callanu. “A potem ko je mama umrla, sem se počutil izdanega od Boga.”
Eno leto kot boem vandral po Evropi
Po srednji šoli se je na podlagi bejzbolske štipendije vpisal na Univerzo v Coloradu, ampak je študij kmalu obesil na klin zaradi prekomerne “birokracije”, kot je večkrat dejal. Prav v tem času pa se je “navdušil” za verižno popivanje, ki je verjetno botrovalo temu, da so ga izključili iz univerze, pišejo njegovi biografi. Ob povratku v Kalifornijo je priložnostno delal na naftnih poljih, kjer se je tedaj dalo zelo dobro zaslužiti, zaslužek pa je porabil za več kot enoletno vandranje po Evropi, kjer je med drugim nekaj časa študiral tudi slikarstvo na pariški Akademiji lepih umetnosti.
Po povratku iz Evrope se je v New Yorku vpisal na Ameriško akademijo dramskih umetnosti in tudi na študij slikarstva na Inštitutu Pratt. Svoje prve resne korake v svetu igralstva je naredil v gledališču konec 50. let, ko se je aktivneje smukal okoli Broadwayja in tudi televizijskih studijev (Zona somraka). Prva prelomna gledališka vloga je bila v komediji Bosonoga v parku (1963) v režiji Mikea Nicholsa, v kateri igra zategnjenega odvetnika, sicer moža veliko bolj svobodnjaške žene (Elizabeth Ashley). Kasneje, leta 1967, je z Jane Fonda posnel še filmsko različico, ki je bila velika uspešnica. Fonda naj bi bila v Redforda zaljubljena do ušes, a med njima, kot pravijo biografi, se ni nikoli nič resnejšega zgodilo.
Preboj z vlogo Sundance Kida
Glavni Redfordov filmski preboj je sledil dve leti kasneje, leta 1969, s kultnim vesternom Butch Cassidy in Sundance Kid, kjer je zaigral ob boku igralskega velikana Paula Newmana, s katerim sta po tej vlogi postala velika prijatelja. Producenti so za vlogo Sundance Kida vztrajali s tedaj veliko bolj znanim Marlonom Brandom, a tako Newman kot režiser George Roy Hill nista popustila in vseskozi navijala za Redforda. Kar se je izkazalo za recept za uspešnico. Že leta 1973 so se Redford, Newman in Hill ponovno združili v filmu Želo ter ponovili igralsko kemijo, ki je Redfordu prinesla edino nominacijo za igralskega oskarja v karieri.
Leta 1976 je sledila verjetno njegova najbolj veličastna vloga Boba Woodwarda v političnem trilerju Vsi predsednikovi možje, kjer sta z Dustinom Hoffmanom v vlogi Carla Bernsteina na sledi eni od največjih afer v ameriški politični zgodovini - Watergate.
Redford je bil sicer vrsto desetletij prva izbira za glavne vloge tako v trilerjih, dramah kot v komedijah. Še posebej je bil Redford priljubljena izbira, ko so bile za glavne vloge v igri najbolj popularne igralke določenega obdobja, denimo že prej omenjeni film Bosonoga v parku z Jane Fonda, ali Dekle, ki sem jo ljubil z Barbaro Streisand in Moja Afrika z Meryl Streep. Vsi omenjeni filmi so bili velike kino uspešnice.
“Osebni” Navadni ljudje
V svojih 40 letih se je Redford lotil tudi režije in posnel presunljivo dramo Navadni ljudje (1980), ki obravnava razpad družine po smrti sina. Ta film, v katerem odmeva tudi njegova tragična družinska zgodba, je osvojil tri oskarje, tudi za najboljši film.
Ena od njegovih največjih zapuščin je Sundance Institute, ki ga je ustanovil leta 1981 in je bil namenjen mladim, vzhajajočim filmskim avtorjem. Ta inštitut je leta 1984 prevzel vodenje manjšega filmskega festivala v Park Cityju v Utahu, ki se je znašel v škripcih, in ga kasneje preimenoval v Sundance film festival.
Redford je sicer že od vzpona svoje igralske kariere zavetje našel v naravi Utaha, kjer si je s svojimi prvimi zaslužki že leta 1961 kupil nekaj zemljišč v kanjonu Provo. Tu je tudi živel (in umrl) že s svojo prvo ženo Lolo Van Wagenen. “Ne poskuša se pretvarjati, da je nekaj, kar ni,” je leta 1978 povedal za revijo Rocky Mountain, ko je primerjal Utah z Los Angelesom, ki ga je označil za zlaganega in površinskega. “Ne povabi te noter in te nato brcne v golen.”
Brez Sundancea morda ne bi imeli Tarantina, Andersona ...
Na Sundanceu, ki je danes osrednji ameriški festival za neodvisni film, izven hollywoodskega kolesja, so svojo kariero zagnali številni danes že kultni ameriški filmarji: Steven Soderbergh, Quentin Tarantino, Paul Thomas Anderson, Darren Aronofsky, Chloé Zhao in še mnogi drugi. Zadnja leta se je Redford sicer pritoževal zaradi ekspanzije festivala. Ta je namreč od 80. let, ko je festival obiskalo nekaj sto filmoljubov, doživel gromozanski preskok (letos ga je obiskalo 85.000 ljudi) in privabil številne spremljevalne komercialne vsebine, ki po mnenju Redforda niso imele zveze s festivalom.
Redford je bil v Utahu tudi eden od osrednjih borcev za varovanje narave. Že leta 1970 je uspešno vodil kampanjo proti predlagani šestpasovni avtocesti v enem od kanjonov v Utahu. Kar pet desetletij pa je bil Redford član upravnega odbora Sveta za obrambo naravnih virov (Natural Resources Defense Council). Leta 1976 je izkoristil svoj vpliv in pomagal preprečiti gradnjo termoelektrarne na premog v Utahu, ki so jo investitorji oglaševali za “odličen” vir novih delovnih mest.
Redford je torej vseskozi poleg igralske kariere bil dejaven še na številnih drugih področjih in tako se morda tudi trudil ubežati številnim hudim, družinskim preizkušnjam. Z Lolo Van Wagenen je imel štiri otroke, Shauno, Amy, Jamieja in Scotta, ki je umrl pri vsega dveh mesecih in pol zaradi sindroma nenadne smrti dojenčka. Jamie je imel kar dve presaditvi ledvic in je umrl leta 2020, pri 58 letih zaradi raka, Shauna pa je čudežno preživela zelo hudo prometno nesrečo v 80. letih. Zadnjih 20 let približno je Redford zaradi nekaterih slabih poslovnih odločitev bil primoran tudi prodati razne deleže v svojih podjetjih in se verjetno tudi zaradi tega pri svojih 70 plus letih vrnil v igralske vode (Vse je izgubljeno iz leta 2013 in njegova poslednja filma Najini duši ponoči z Jane Fonda iz leta 2017 ter Starec in pištola iz leta 2018).
A Redford je naposled umrl tam, kjer je bil očitno najraje, na svojem ranču v Utahu, obkrožen z domačimi. •