(GIBLJIVE SLIKE) Ko Čedno dekle generacije Z pristane na tleh

Sean Baker se je že pred Anoro, veliko zmagovalko na nedavni podelitvi oskarjev, proslavil zaradi svojega izjemnega čuta v prikazu marginalnih skupnosti v ZDA (Princ z Broadwayja, Projekt Florida ...), še posebej blizu pa mu je bil svet spolnih delavk, ki je tudi izhodišče Anore - zgodbe o novodobni ameriški Pepelki oziroma variaciji Čednega dekleta, križanega z zeitgeistom generacije Z.

Triindvajsetletna Anora Mikheevna oziroma Ani (Mikey Madison) je ambiciozna slačipunca, zaposlena v nočnem klubu v New Yorku, ki čaka na svojo priložnost za pobeg iz svoje revne soseske, brooklynske Male Odese. Ta se pojavi v obliki nebogljenega in razposajenega Vanje (Mark Eydelshteyn), ki se neke noči zelo zdelan pojavi na njenem delovnem mestu ter zahteva dekle s poznavanjem ruščine, Ani pa je zaradi svojih ruskih korenin prva izbira njenega šefa. Med njima hitro preskočijo “iskre”, saj Ani v očitno zelo premožnem mladeniču vidi najprej možnost multiplikativnih finančnih učinkov, Vanja pa si plača (oziroma njegovi starši - obupno bogata ruska oligarha), najboljšo zabavo svojega življenja, bi lahko dejali.

Poroka nebodijetreba

Hitro vzpostavita sistem plačljivih “transakcij”, po nekaj plačanih uslugah izven Anijinega delovnega časa pa ji Vanja kmalu predlaga, da se za protiplačilo - 15.000 dolarjev - prelevi v njegovo dekle za en teden. Podjetna Ani še malce zviša honorar in sprejme ponudbo, čemur sledi sedem s seksom in žurom prežetih dni v nesramno veličastni vili Vanjinih staršev v New Yorku in nato v Las Vegasu, kjer razvrat kulminira s tamkajšnjo klasiko - poroko.

Mikey Madison, ki jo je Sean Baker izbral brez avdicije in zgolj na podlagi njenih vlog v Bilo je nekoč v Ameriki (2019) in v Kriku (2022), bi lahko stereotipno in prazno odigrala mlado povzpetnico, ki želi narediti kvalitativni preskok v življenju ne glede na ceno. A ni bilo tako.

Ani se je Vanja sicer sčasoma prikupil zaradi svoje iskrivosti in simpatične ter iskrene nebogljenosti. Vanja, ki je s svojim boemskim življenjem hotel čim dlje ubežati obveznostim v družinskem podjetju v Rusiji, pa je v Ani videl možnost pridobiti zeleno karto in ostati v ZDA. A ko ga starša, nič kaj navdušena nad instant poroko, potisneta v kot, tudi Vanja stisne rep med noge ...

Ena boljših komedij zmešnjav zadnjih let

Na tej točki se začne zaton zgodbe o novodobni, brooklynski Pepelki in pravzaprav najboljši del Anore, ko se ta iz izvotljenega in hedonističnega sveta generacije Z preseli med še ene stare Bakerjeve prijatelje - Vzhodnoevropejce iz newyorškega predela Brighton Beach. Bakerja je ta skupnost sicer pritegnila že okoli leta 2000, ko se je takrat preživljal tudi s snemanjem porok ameriških Rusov. S Karrenom Karagulianom, s katerim sta sodelovala že v vrsti Bakerjevih filmov, pa je želel posneti tudi film o tej živahni newyorški skupnosti.

Odlična priložnost se je ponudila v Anori, kjer Karragulian upodobi Vanjinega botra Torosa, ki ima nehvaležno vlogo pogasiti požar okoli nepremišljene poroke, še preden bi v ZDA pripotovala besna Vanjina starša. Toros se s še dvema gorilama odpravi k Vanji in Ani, a zadeve jim hitro spolzijo iz rok in začne se ena boljših komedij zmešnjav zadnjih let.

Mikey Madison, ki jo je Baker izbral brez avdicije in zgolj na podlagi njenih vlog v Bilo je nekoč v Ameriki (2019) in v Kriku (2022), bi lahko stereotipno in prazno odigrala mlado povzpetnico, ki želi narediti kvalitativni preskok v življenju ne glede na ceno. A ni bilo tako. Madison, ki je za to vlogo upravičeno prejela oskarja za najboljšo glavno žensko vlogo, je vanjo vnesla inteligenco, empatijo in čustva. Prav slednja so njen lik naposled pripeljala do krutega pristanka na trdna tla in spoznanja, da razredne prepreke še kako obstajajo ter da revnejši nima druge možnosti, kot da popusti. Nenazadnje Anora tudi izniči pravljični mit Čednega dekleta, romantične klasike iz 90. let.

---