Zaupanje v policijo pada

LJUBLJANA > Anton Olaj, ki policijo vodi od konca januarja, je na včerajšnji predstavitvi poročila o delu policije za lansko leto, opozoril, da je epidemija covida-19 močno zaznamovala delo policije. Njenih aktivnosti v takšnih izrednih okoliščinah po njegovih besedah ne morejo primerjati z nobeno situacijo v zadnjih 30 letih. Kljub oteženim razmeram so rezultati dela v lanskem letu spodbudno dobri, kar kažejo tudi statistični podatki na glavnih področjih policijskega dela, je poudaril prvi mož slovenske policije.

Številni vladni ukrepi so po njegovih besedah pomembno vplivali na dinamiko in organizacijo dela policije, ki je poleg rednih nalog dobila tudi nove zadolžitve za nadzorovanje izvajanja ukrepov za zajezitev epidemije. “Pandemska izčrpanost ljudi ob dolgotrajni javnozdravstveni krizi je pričakovano vplivala na percepcijo ljudi in s tem tudi na mnenje o sami policiji, kar seveda predstavlja dodaten izziv tudi v današnjih dneh,” je dejal.

Povprečna ocena zaupanja v policijo je, denimo, s 3,67 v letu 2018 padla na 2,67, ocena zadovoljstva z delom policije pa s 3,61 na 2,64.

Lani varovali 420 shodov

“Verjamem, da so tudi v teh razmerah policisti dokazali svojo odgovornost, strokovnost, velikokrat pa tudi strpnost glede na posamezne provokacije, ki so jih bili deležni,” je še poudaril direktor. Ob tem se je dotaknil številnih neprijavljenih javnih shodov v lanskem letu. Policisti so opravili 420 varovanj javnih shodov (leto poprej 216). Med njimi je po Olajevih besedah izstopal shod 5. novembra lani, na katerem je prišlo do nasilnih izgredov.

Izpostavil je delo posebne policijske enote, ki so jo v letu 2020 sklicali 357-krat, kar je sicer manj kot leto poprej, ko so jo sklicali 404-krat. “Ne drži torej očitek o njeni pretirani uporabi,” je ocenil. Policisti so lani uporabili 7518 prisilnih sredstev v 3351 primerih zoper 3612 posameznikov, kar je manj kot leta 2019 (ko so uporabili 7518 prisilnih sredstev). “Tudi ti podatki ne kažejo, da bi bila policija v zadnjem letu bolj represivna," je zatrdil vodja slovenskih policistov.

Izdali več opozoril kot plačilnih nalogov

Pomočnik direktorja uprave uniformirane policije Janez Rupnik pa je poudaril, da so policisti pri nadzoru spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije izdali precej več opozoril kot plačilnih nalogov. V letošnjem letu je to razmerje celo 1:3 v korist opozorilom.

Policisti so lani obravnavali najmanj kaznivih dejanj v zadnjih desetih letih, na kar so po Olajevih besedah vplivali tudi ukrepi, ki so omejili gibanje ljudi. Preiskanost vseh kaznivih dejanj je bila 50,7-odstotna. Prioriteti policijskega preiskovanja ostajata zatiranje korupcije in gospodarske kriminalitete. Epidemija je pospešila tudi digitalizacijo na vseh področjih, s tem pa se je povečalo tudi tveganje kibernetske kriminalitete. Policija se je lani intenzivneje ukvarjala tudi z ekološkimi kaznivimi dejanji.

Lani je policija z različnimi aktivnostmi okrepila nadzor državne meje in preprečevala nedovoljene migracije ter sledila ciljem nacionalne resolucije o varnosti cestnega prometa, medtem ko se je trend zmanjševanja števila kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru lani ustavil.

Vodstvo policije je predstavilo tudi rezultate javnomnenjske raziskave o delu policije, ki jo policija opravlja vsaki dve leti. Rezultati raziskave so pri vseh ključnih postavkah slabši kot pred dvema letoma.

Anketiranci so nižje ocene med drugim podelili pri vprašanjih zaupanja v policijo, zadovoljstva z njenim delom, zadovoljstva s hitrostjo odziva policistov ter njihovi korektnosti in profesionalnosti. Povprečna ocena zaupanja v policijo je, denimo, s 3,67 v letu 2018 padla na 2,67, ocena zadovoljstva z delom policije pa s 3,61 na 2,64. Izmerjeno javno mnenje po besedah namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka tako kaže obratno sliko, kot jo kažejo uradni podatki iz letnega poročila policije.

Kljub temu pa po njegovih besedah rezultate ankete jemljejo resno, zato so že začeli pripravljati ukrepe, s katerimi bi povrnili zaupanje javnosti. Med njimi je dopolnitev strategije preventivnega dela in dela v lokalni skupnosti. Izboljšati želijo tudi prijaznost in komunikacijo policistov ob stiku z občani, zato bodo dopolnili izobraževalne vsebine na policijski akademiji.