Zaščitene priče po koncu varovanja z novim imenom

LJUBLJANA >Naša država je zakon o zaščiti prič sprejela leta 2005 in ga nato nekajkrat dopolnila, zdaj pa z novelo ureja nekatere podrobnosti, ki naj bi omogočile še učinkovitejše izvajanje programa zaščite prič in drugih ogroženih oseb. Prvenstveno je bil zakon sprejet za zaščito prič in drugih oseb, ogroženih zaradi sodelovanja v kazenskem postopku. Število ljudi, ki so bili v teh letih vključeni v program varovanja, pa ostaja strogo varovana državna skrivnost.

Za uspešno izvajanje programa je treba ob spremembi identitete nujno uporabiti tudi prirejene uradne identifikacijske dokumente. Ogrožena oseba vstopa v program zaščite prostovoljno, novo identiteto, vključno z družinskimi člani, pa tudi živi. Vstopa v različna pravna in drugačna razmerja in si oblikuje novo življenje.

Podatka, koliko ljudi je v Sloveniji do zdaj dobilo status zaščitenih prič, zaradi varnostnih razlogov ne razkrivajo.

Dosedanje izkušnje pa so pokazale pomanjkljivosti zlasti ob zaključku programa. Po novem bo imela zaščitena priča možnost, da nadaljuje življenje z novo identiteto ali pa ponovno prevzame izvirno. Lahko se zgodi, da se otroci zaščitene priče vključijo v življenje z novo identiteto in bi lahko sprememba zanje pomenila travmatično izkušnjo, enako velja za samo pričo.

Večja bo tudi možnost mednarodnega sodelovanja z institucijami, ki nimajo statusa države, izvajajo pa program zaščite prič. Mednarodno kazensko sodišče ima, na primer, svojo enoto za pomoč žrtvam in pričam, nima pa možnosti neposrednega dolgoročnega izvajanja programa zaščite prič. Vezano je na države podpisnice Rimskega statuta in njihovo pripravljenost za sodelovanje. In čeprav je Slovenija ratificirala Rimski statut in sprejela zakon o sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem, trenutna normativna ureditev ne omogoča sodelovanja na področju zaščite prič z mednarodnimi institucijami, ki nimajo statusa države.

Država, ki ima največ izkušenj z zaščito prič, je zagotovo Italija, kjer - poleg ostalih - prav tako izvajajo ukrep spremembe identitete na predlog zaščitene osebe. Za spremembo identitete otrok je potrebno soglasje staršev. Ukrep je trajen.

Srbski zakon o zaščiti prič je normativno podoben slovenskemu. Spremembo identitete zakon opredeljuje kot trajen ukrep, ki vključuje tudi možnost spremembe fizičnih značilnosti s plastično operacijo. Omogoča pa srbski zakon tudi ukrep prikrivanja identitete, ki pa je začasen.