V gorah ugasnilo rekordno število življenj
Za gorskimi reševalci, tudi primorskimi, je naporno leto. Lani so posredovali 660-krat, kar je štiri odstotke več kot v letu 2024. Močno se je povečalo tudi število smrtnih žrtev, v gorah je umrlo 50 ljudi, kar je v zadnjih 20 letih rekordna številka. Na območju, kjer delujejo bovška, tolminska in ajdovska gorska reševalna služba, se je lani zgodilo 143 nesreč.
Lani je izstopala tragična nesreča, v kateri so umrli trije hrvaški državljani.
Foto: GrzsGorski reševalci so lani v gorah rešili 767 ljudi. Ta številka ni rekordna, v zadnjih letih so največ reševanj - 687 - našteli v letu 2023. Zaskrbljujoče je rekordno število smrti v gorah, poudarjajo v Gorski reševalni zvezi Slovenije. Lani je življenje v hribih izgubilo 50 ljudi (predlani 37), med njimi je bilo 15 tujih državljanov. V zadnjih letih je to najvišja številka. Tujcem so gorski reševalci pomagali v 46 odstotkih primerov. “Leto je zaznamovalo zahtevno reševanje tujih planincev v plazu pod Toscem, ki je vzel tri življenja,” so spomnili v gorski reševalni zvezi. Oktobra so pod Toscem umrli trije hrvaški pohodniki. Pri reševanju je sodelovalo več kot 120 reševalcev.
Med društvi gorske reševalne službe po številu intervencij izstopata tudi društvi iz Bovca in Tolmina.
Foto: GrzsReševanja vse
bolj zahtevna
Poudarjajo, da je vodenje statističnih podatkov pomembno zaradi primerjave trendov skozi leta, saj tako dobijo tudi vpogled v dogajanje na terenu. “Podatki kažejo, da je nesreč v gorah vse več, reševanja pa so vedno bolj zahtevna,” pojasnjujejo v gorski reševalni zvezi. V zadnjih desetih letih se je število intervencij s 430 v letu 2015 povzpelo na 660 v letu 2025. Lani je bilo 89 odstotkov reševalnih akcij (588), deset odstotkov pa je bilo iskalnih intervencij, pri dobrih 40 odstotkih intervencij so sodelovali helikopterji Slovenske vojske ali Policije.
Največ intervencij so lani opravili gorski reševalci iz GRS Bohinj (96), GRS Ljubljana (69) in GRS Bovec (60). Takoj za njimi pa so reševalci GRS Tolmin, ki so imeli 58 intervencij. Gre predvsem za zelo turistična območja. V ajdovski gorski reševalni službi so lani zabeležili 25 akcij. Največ nesreč v gorah se je zgodilo prav med glavno turistično sezono, junija, julija in avgusta. Gorski reševalci so največkrat reševali na območju Triglava in Kamniško-Savinjskih Alp. V zadnjih letih so že večkrat poudarili, da več obiskovalcev v gorah povečuje možnost nesreč, saj se več ljudi hkrati znajde na zahtevnem terenu, kar pomeni tudi več potencialno nevarnih situacij. V nevarne situacije pa pogosto rinejo tudi pohodniki, ki želijo s svojimi telefoni ujeti nepozabne prizore, da bi jih objavili na družbenih omrežjih, a se ne zavedajo tveganj, ki jih s tem izzivajo. Lov na lepe fotografije se lahko v hipu spremeni v povsem drugačne prizore.
Zdrsi najbolj pogost vzrok nesreč
Najpogostejši vzrok nesreč je še vedno zdrs (pri skoraj četrtini intervencij), pogosto pa se nesreče zgodijo zaradi nepoznavanja terena, neprimerne opreme in nepripravljenosti na turo. Za zdrsi se pogosto skriva utrujenost; planinci se spotaknejo ob kamen ali korenino ter izgubijo ravnotežje na poti, ki je postala prezahtevna, ali pa trenutek nepazljivosti, ko je pogled usmerjen drugam namesto na pot. Zaradi nepoznavanja terena pogosto rešujejo ljudi, ki so zašli na neprehodno območje, poti zaradi zahtevnosti niso mogli nadaljevati in so obtičali. Kljub številnim opozorilom pa se še vedno zgodi, da se ljudje v gore odpravijo z neprimerno opremo in fizično nepripravljeni.
Lani se je približno petina nesreč zgodila pri hoji po poti, slabih deset odstotkov na brezpotjih, precej nesreč (približno sedem odstotkov) se je zgodilo zaradi aktivnosti v zraku (jadralnem padalstvu), pri gorskem kolesarjenju, plezanju, vodnih aktivnostih, pri delu (zlasti v gozdu) ali smučanju. V skoraj polovici primerov so gorski reševalci pomagali nepoškodovanim, povečalo pa se je število reševanj huje poškodovanih. • SP