Število smrtnih žrtev slovenskih cest lani naraslo
V letu 2025 je na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi, kar je 25 več kot leta 2024, ko so ceste terjale 68 smrtnih žrtev. Po številu žrtev v lanskem letu izstopajo predvsem motoristi, med glavnimi vzroki pa ostajajo zlasti neprilagojena hitrost, vožnja na napačnem voznem pasu in vožnja pod vplivom alkohola in drog.
Prometnih nesreč s smrtnim izidom ali trajnimi posledicami za poškodovane je v Sloveniji še vedno preveč.
Foto: Pgd BovecKot je na včerajšnji novinarski konferenci dejala vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa (AVP) Saša Jevšnik Kafol, je bilo poslabšanje statistike smrtnih žrtev kljub dolgoročnemu trendu zmanjševanja presenečenje. Izrazit porast smrtnih žrtev so zabeležili predvsem v poletnih mesecih, pri čemer je bil julij najbolj smrtonosen mesec v zadnjem desetletju, saj je v prometnih nesrečah umrlo 25 oseb. V tem mesecu se je zgodila tudi najhujša prometna nesreča na slovenskih cestah, ko je na štajerski avtocesti življenje izgubilo pet oseb.
Večja uporaba mobilnih telefonov, manjša varnostnih pasov
Po navedbah Jevšnik Kafol vzroki za prometne nesreče v letu 2025 ostajajo enaki kot v zadnjih letih, hkrati pa je opozorila na dejavnike tveganja, in sicer zlasti na uporabo različnih motilcev pozornosti med vožnjo, kot so mobilni telefoni. Na AVP so zaznali tudi porast oseb, ki med vožnjo niso bile pripete z varnostnim pasom.
V lanskem letu so zabeležili porast smrtnih žrtev med vozniki enoslednih motornih vozil, ki jih je bilo 30, kar je 17 več kot leta 2024. Med lani umrlimi je bilo 26 motoristov, trije vozniki mopeda in en voznik mopeda do 25 kilometrov na uro.
Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je dejal, da so policisti zabeležili 1400 primerov neuporabe zaščitne čelade, večinoma pri mladoletnih osebah, ki se prevažajo z mopedi. Kot problematično je navedel “folkloro zbiranja teh mopedistov in izzivanja policistov”. “Cesta ni primeren kraj za tako postavljanje pred svojimi vrstniki in pred komerkoli že. Ker so v teh nesrečah večinoma udeleženi mladoletniki, gre za zelo tragične nesreče,” je povedal.
Največ smrtnih žrtev
ob koncih tedna
Med statističnimi regijami z umrlimi udeleženci v letu izstopa savinjska regija, kjer je bilo 23 smrtnih žrtev, v primerjavi z letom 2024 pa se je stanje prometne varnosti močno poslabšalo tudi v posavski regiji. Največ prometnih nesreč se zgodi v naseljih, in sicer so tam, kjer je zgoščen promet, zabeležili več kot 63 odstotkov vseh primerov prometnih nesreč. Na AVP so ugotovili tudi, da je bilo največ smrtnih žrtev ob koncih tedna, pri čemer so alkoholizirani vozniki in vozniki pod vplivom prepovedanih substanc povzročili tretjino vseh prometnih nesreč.
Jevšnik Kafol in Kapun sta si bila enotna, da je osrednji cilj državnih institucij in udeleženih na cesti, da na slovenskih cestah ne bi umrl nihče. Obenem je Kapun izpostavil, da bi si na policiji želeli več sodelovanja med institucijami. Ravno tako je izrazil željo po spremembah za bolj učinkovito delo na področju zakonodaje, tako prometne kot prekrškovne. Omenil je tudi poenostavitev postopkov in razbremenjevanje administrativnega dela. • sta