Sodoben zapor že čaka na “stanovalce”

Novi zapor je z vsemi pridobljenimi dovoljenji, gradnjo in tehnično opremo stal 86 milijonov in pol evrov, kar je bilo načrtovano. Zakaj se je država odločila zgraditi nov ljubljanski zapor? “Sedanji ljubljanski zapor je dotrajan, energijsko neučinkovit, ima premalo kapacitet glede na priliv oseb v zapor. Novi zapor ustreza vsem evropskim zaporskim standardom in bo pomembno razbremenil tudi druge moške zapore,” je dodala Andreja Katič.

Denis Perše, direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, je povedal, da bodo premestitev zapornikov začeli tako, kot je bilo načrtovano, konec tega leta ali v začetku prihodnjega. Kdaj bo potekala selitev, ne bo javno znano. “Gre za velik varnostni dogodek, pri selitvi oziroma varovanju pa bodo pravosodnim policistom pomagali tudi policisti,” je dejal Perše. Preselitev na novo lokacijo bo opravljena v enem dnevu.

Zgodba o novem ljubljanskem zaporu se je začela leta 2015, ko je država začela resno načrtovanje zapora. Leta 2017 je bil objavljen urbanistični natečaj za arhitekturno zasnovo. Leto kasneje je bila podpisana pogodba med pravosodnim ministrstvom in arhitekti, konec leta 2021 bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. “Zdaj, deset let pozneje od samega resnega načrtovanja zapora, stojimo pred njim,” je še izpostavila Andreja Katič.

V kompleksu, ki se razteza na več kot 26 tisoč kvadratnih metrih bruto površine, stojijo tudi stavba za zaposlene, učni center za pravosodne policiste in druge zaposlene ter odprti oddelek zapora. Vanj se bodo preselili tudi zaporniki iz odprtega oddelka Ig, ki spada pod ljubljanski zapor in v katerem je trenutno 22 zapornikov. V notranjosti zapora je tudi dvorana, namenjena sojenju, predvsem sodnim postopkom z visokimi varnostnimi tveganji. V primeru, da bi bilo več obtoženih, bi lahko tudi športno dvorano spremenili v sodno.

“V novem zaporu bo prostor za 388 zaprtih oseb, 328 jih bo v zaprtem delu zavoda, 60 v odprtem oddelku. Novi zapor sicer ne bo rešil prezasedenosti moških zaporov, jo bo pa omilil. Tudi drugi slovenski zapori so prezasedeni, sicer ne tako zelo kot ljubljanski, zato bodo v prihodnosti tudi v ljubljanskem zaporu primorani sprejemati zaprte osebe iz drugih zaporov. Seveda ko bo dovolj kadra, zlasti pravosodnih policistov, za opravljanje vseh nalog,” je še dejal Perše. Ker je novi objekt veliko večji kot sedanji, bi za nemoteno delo v njem potrebovali še dodatnih trideset pravosodnih policistov. “Zato razgovori z nekaterimi kandidati že potekajo,” je dodal Perše.

Novi zapor bo večji in veliko bolj funkcionalen kot sedanji, imel bo sodobno tehnično opremo, zato bo zagotavljal potrebno stopnjo varnosti. V njem bo več zaprtih oseb živelo v tako imenovanem modulu, skupaj jih bo triindvajset in bodo tehnično varovani. Vsak modul, kjer bo enajst sob, sedem bo samskih, ostale bodo za dve ali tri zaprte osebe, bo imel tudi skupen prostor, kjer se bodo zaprti lahko družili ali tudi kaj samostojno skuhali. Zadrževali se bodo lahko tudi na dvorišču, ki bo na razpolago 32 zaprtim osebam v dveh modulih.

“Namen novega zapora je, da bo čim bolj odklenjen, da se bodo zaporniki

v posameznem modulu lahko prosto gibali po njem in pripadajočem dvorišču. Osebam iz štirih modulov bo na voljo tudi športna soba oziroma fitnes,” je še dodal Perše. V novogradnji bodo tudi prostori za skupinsko delo, delovno terapijo, prostočasne dejavnosti, pa tudi prostori, primerni za gibalno ovirane osebe, ter sobe za nočne obiske zapornikov, ki jih bodo lahko obiskali njihove žene, partnerke in otroci. Posebnost zapora je tudi ta, da v njem ne bo signala za mobilne telefone, ki jih pogosto na skrivaj uporabljajo zaprte osebe, saj so v zaporu prepovedani. •