Padci, zdrsi in težave na brezpotjih
V stotih letih so gorski reševalci opravili 8366 reševanj. Lani so posredovali štiristokrat. Število nesreč v gorah se iz leta v leto povečuje, izboljšuje pa se opremljenost planincev. Knjiga Reševanje v gorah, ki je izšla ob častitljivi obletnici, opisuje tudi eno najtežjih akcij GRS Bovec. Mangrt bo za zmeraj ohranil skrivnost, kaj se je dogajalo v peklenski noči marca 2007, ko je vzel življenji dveh mladih alpinistov.
SLOVENIJA> Bovška, tolminska in bohinjska gorska reševalna postaja so po številu reševanj najbolj obremenjene v državi. Bovčani so lani imeli 43 reševalnih akcij, Tolminci pa daleč največ pred vsemi, 91. Največ dela so imeli, kot je zanje že običajno, s ponesrečenimi padalci. Tudi letos v začetku maja je bilo tako.
18. marca 2007 sta se alpinista s Cerkljanskega v lepem vremenu odpravila plezat po jugo-vzhodni steni Mangrta v smeri Bija drekerija. Pod vrhom sta se zaplezala in ob 19. uri sporočila GRS Bovec, da ne moreta naprej. Povezali so ju z alpinistom Petrom Podgornikom, ki je leto prej prvi preplezal smer in ji dal ime. Po telefonu ju je usmerjal in okoli polnoči sta splezala na vrh. Čeprav so jima svetovali, naj zaradi napovedanega slabega vremena takoj sestopita, sta bivakirala. Proti jutru je zapadlo 40 centimetrov snega, ki jima je preprečil sestop, gorskim reševalcem pa vzpon do njiju. Naslednjega dne se je snežna odeja odebelila na več kot meter. Helikopter je zaradi neurja lahko poletel šele po dveh nočeh in dveh dneh ledenega mraza in vetra. Na vrhu gore so enega alpinista našli mrtvega, našli so tudi nahrbtnik drugega alpinista in sledi v snegu. Njegovo truplo je mesec kasneje na koncu doline Loška Koritnica po naključju našel sprehajalec.
Bolj zadovoljni so letos Bovčani. “Veseli smo, da smo imeli do sedaj samo štiri reševalne akcije, pa še te niso bile hudo zahtevne. Dva planinca sta si poškodovala gleženj, eden koleno. Na območju Jalovca pa smo iskali skupino izgubljenih Čehov,” je povedal načelnik GRS Bovec, Marko Matajurc.
V naših gorah so gorski reševalci lani prvič opravili rekordne 404 reševalne akcije. 28 ljudi je umrlo, 219 je bilo poškodovanih. Vse leto so bile razmere za hojo v gore zelo dobre in posledično je bilo tudi obiskovalcev več. Analize gorske reševalne zveze so pokazale, da je poraslo število nesreč zaradi telesne nepripravljenosti planincev, ki je pogosto vzrok za padce in zdrse.
V prvih petih mesecih letošnjega leta se je v naših gorah pripetilo 125 nesreč, ki so vzele tri življenja, 80 ljudi je bilo poškodovanih. Helikopter je prišel na pomoč v 32 akcijah. Ob tem velja omeniti, da se je z junijem začelo tudi redno dežurstvo na brniškem letališču, kjer je za pomoč v gorah ves čas pripravljena dežurna ekipa v sestavi dveh pilotov, gorskih reševalcev in zdravnika. Po dolgih zapletih naj bi 20. junija vendarle odprli heliodrom na jeseniški bolnišnici.
“Razmere v gorah so dokaj normalne, le teren je spolzek, glede na vreme. V visokogorju je na poteh še vedno sneg, zato je primerna oprema nujno potrebna,” opozarja Matajurc. Previdnost pri izbiri ture ne bo odveč. Na poteh je tudi veliko kamenja, ki se lahko zakotali v dolino, zato k primerni opremi spada tudi čelada.
Kot prispevek k čim večji varnosti v gorah sta planinska zveza in gorska reševalna zveza izdali knjigo Reševanje v gorah, ki bo naprodaj od prihodnjega tedna. V njej bo predstavljena organiziranost gorskega reševanja v Sloveniji od leta 1912 do danes. Drugi del knjige je namenjen reševalcem, ki v osebnih zgodbah opisujejo veselje ob najdenih in rešenih planincih, pa tudi njihova žalost, nemoč, napori in težave ob nošenju nosil. Njihove stiske v temnih viharnih nočeh in strah pri plezanju v terenu, ki ga ogrožajo plazovi. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami, v njej pa je našla prostor tudi zgodba bovških gorskih reševalcev, ki so s pomočjo tolminskih kolegov marca 2007 poskušali z zasneženega Mangrta rešiti dva alpinista.
TINA KODRE
