Omamljen voznik ni varen voznik

LJUBLJANA > Agencija za varnost prometa in zavod Vozim sta pripravila novinarsko konferenco o nevarnosti vožnje pod vplivom konoplje oziroma po domače trave. V pričakovanju uveljavitve zakona o legalizaciji konoplje za osebno uporabo so hoteli opozoriti na posledice, ki jih bo ta zakon prinesel na naše ceste. Udeleženci so se strinjali: vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi pomeni resno grožnjo prometni varnosti, zato stroka zagovarja ničelno toleranco do prisotnosti katerekoli droge pri voznikih.

“Legalizacija konoplje za osebno uporabo bi poslabšala prometno varnost, zato pozivamo k umiku predloga zakona in k previdnosti pri spremembah zakonodaje. Gre za vprašanje življenja, zdravja in varnosti vseh udeležencev v prometu, kjer ne moremo sklepati kompromisov,” je povedala v.d. direktorice agencije za varnost v prometu Saša Jevšnik Kafol.

Še alkohola ne moremo izkoreniniti ...

O konkretnih številkah je spregovorila vodja sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo pri agenciji Saša Kuhar. Do 20. oktobra so drogirani vozniki na naših cestah povzročili 55 nesreč, v katerih so štiri ljudje umrli, 10 se jih je huje in 16 lažje poškodovalo. “Lani je bilo kar 31 odstotkov vseh žrtev v prometu povezanih z vozniki pod vplivom alkohola ali drog. Oboje močno vpliva na zaznavanje, presojo in pripravljenost za tveganje, kar vodi v hude tragedije na cestah,” je povedala. Poudarila je, da se je v tujini po podobnih legalizacijah konoplje močno povečalo število poškodb v prometu zaradi vožnje pod vplivom THC. “V Kanadi, na primer, za kar 475 odstotkov,” je pristavila.

Kljub desetletnemu aktivnemu boju proti alkoholu v prometu je alkohol še vedno glavni krivec za najhujše nesreče, je izpostavil direktor zavoda Vozim David Razboršek. “S konopljo in THC pa smo šele na začetku poti, ki postaja zelo nevarna. Ne smemo dovoliti, da ustvarjamo enako, če ne še večje, tveganje. V ZDA je bil med hudo poškodovanimi ali umrlimi v prometu aktivni THC najpogostejša zaznana snov, celo pogostejša od alkohola. Predlog zakona je po njegovem zgrešen in neodgovoren; krši mednarodne obveznosti, izključuje stroko ter ustvarja tveganja za zdravje in promet.” Razboršek zato odločno poziva k umiku zakona.

Tuje policije svarijo

Dr. Andrea Margan iz ljubljanskega kliničnega centra je pojasnila, da je tveganje za prometno nesrečo pri vožnji pod vplivom THC dva do štirikrat večja kot pri drugih voznikih in da že majhne količine THC vplivajo na zaznavo, koordinacijo in reakcijski čas voznika. “Uporaba konoplje dokazano zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, povečana dostopnost pa se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom,” je povedala.

Za razliko od alkohola je THC še nevarnejši, ker so njegovi učinki povsem odvisni od posameznika. Zato so še posebej nevarni mlajši vozniki, ki nimajo še bogatih vozniških izkušenj in ne znajo pravilno presoditi učinka THC. “Zato bi bilo v prometu nujno ohraniti ničelno toleranco do te snovi,” trdi Andrea Margan.

Tudi Ivan Kapun z generalne policijske uprave je prepričan, da bi legalizacija konoplje za osebno uporabo negativno vplivala na varnost prometa. Zaradi lažje dostopnosti bo v prometu več drogiranih voznikov. “To nas učijo izkušnje tujih policij iz držav, kjer so takšno ureditev uvedli. Povsod namreč beležijo skoraj 30 odstotkov več voznikov pod vplivom THC in vsaj petodstotno rast takšnih udeležencev cestnega prometa, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah. Zato nas predstavniki tujih policij opozarjajo, naj ne ponavljamo tega in naj se iz njihovih izkušenj kaj naučimo,” je povedal Kapun.

V predlogu zakona je predvidena lestvica, po kateri bi bilo voznikom dovoljeno voziti tudi, če bi imel voznik določeno stopnjo THC v organizmu. To je še posebej sporno, saj bi po taki ureditvi prepustili samim voznikom, da ocenijo, kolikšna je zanje še primerna količina pokajene trave. “Zato bi bil odstop od sedanje ureditve, se pravi ničelne tolerance do teh snovi v prometu, po našem mnenju povsem neprimeren,” je poudaril Kapun.•