Nataši Fabris tokrat dve leti in pol zapora

NOVA GORICA • “Nataša Fabris je kriva,” je sodnica Andrejka Luznik, predsednica kazenskega senata, v sredo razglasila sodbo. Na novogoriškem okrožnem sodišču se je tako končalo ponovljeno sojenje Nataši Fabris, nekdanji upravnici kotlovnice na Markovcu. Senat je nekdanjo direktorico družbe Za gradom obsodil na dve leti in pol zapora ter na plačilo 15.000 evrov stranske denarne kazni. Če bo sodba postala pravnomočna, bo morala vrniti še več kot pol milijona evrov oziroma 542.919 evrov, kolikor si je neupravičeno prigrabila od etažnih lastnikov na Markovcu.

Natašo Fabris je pred sedmimi leti prvič obsodil že senat koprskega okrožnega sodišča. Prisodil ji je tri leta in pet mesecev zapora, 24.000 evrov denarne kazni, vrniti pa bi morala 650.000 evrov. A je njeni obrambi uspelo s pritožbo. Višje sodišče je sodbo pred šestimi leti razveljavilo. Izkazalo se je, da je sodnica Orjana Trunkl, ki je vodila senat, svakinja enega od več kot 2000 etažnih lastnikov.

Primer se je nato preselil na novogoriško okrožno sodišče, kjer se je marca 2023 začelo ponovljeno sojenje. Obtožnica se je medtem zaradi zastaranja precej skrajšala. Nazadnje je v njej ostalo le še kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti.

Denar bi moral ostati na računu družbe

“Sredstva etažnih lastnikov bi morala ostati na računu družbe, pa niso, ker je obtožena ravnala, kot je ravnala,” je v kratki obrazložitvi sodbe pojasnila sodnica Andrejka Luznik. Poudarila je še, da nihče ne sme zadržati, kar je pridobil s kaznivim dejanjem, zato je senat odločil, da se Fabrisovi odvzame več kot pol milijona, ki si ga je neupravičeno prilastila. Iz tega zneska se bodo lahko kasneje poplačali tudi etažni lastniki.

Glede kazni, ki je nižja kot po prvem sojenju v Kopru, je sodnica pojasnila, da je v obtožnici zdaj ostalo manj očitkov, zato je senat nekoliko znižal tudi znesek denarne kazni. Dodala je še, da je izrečena denarna kazen upravičena, saj so obtoženo “vodili interesi premoženjske narave”. S svojim ravnanjem je prekoračila svoje pravice, kar ji je omogočal njen položaj v družbi Za gradom.

Tožilka predlagala dve leti in deset mesecev zapora

Državna tožilka Petra Poberaj je v zaključni besedi vztrajala pri očitkih, ki so ostali v obtožnici, in predlagala senatu, da Nataši Fabris izreče dve leti in deset mesecev zapora ter 24.000 evrov denarne kazni. Poudarila je, da so vsa sredstva, ki si jih je prenesla Nataša Fabris, pripadala etažnim lastnikom, kar sta potrdili tudi izvedenki. Pri oteževalnih okoliščinah je izpostavila veliko premoženjsko korist, ki si jo je pridobila obtožena, pa tudi to, da je izkoristila zaupanje etažnih lastnikov.

Del očitkov, ki so se nanašali na ponarejanje listin, je že pred časom zastaral in jih je tožilstvo zato umaknilo iz obtožnice, senat pa je glede tega v sredo izdal zavrnilno sodbo.

Odvetnik Marko Blažič, ki zastopa družbo Istrabenz plini, ki je v letu 2014 prevzela upravljanje kotlovnice na Markovcu, je v zaključni besedi poudaril, da je bilo na sojenju izvedenih dovolj dokazov, da bi sodišče ugodilo tudi njihovemu premoženjskopravnemu zahtevku. Med drugim je dejal, da je vzpostavljena vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem obtožene in škodo, ki je nastala etažnim lastnikom. Senat njihovemu zahtevku ni ugodil in jih je napotil na pravdo. Odvetnik je v sredo povedal, da bodo najprej počakali na pisno sodbo ter se nato odločili o naslednjih potezah. Sojenje v Novi Gorici so spremljali tudi predstavniki kurilnega odbora, ki so zadovoljni z razpletom, a so razočarani nad dolgotrajnostjo postopka. Zanje je pomembno predvsem to, da so zneski na položnicah za ogrevanje še vedno približno 20 odstotkov nižji kot takrat, ko je z njihovim ogrevanjem upravljala Fabrisova, in to kljub višji ceni energentov v vseh teh letih.

Odvetnik Franci Matoz, ki zagovarja nekdanjo direktorico družbe Za gradom, je v zaključni besedi oporekal predvsem pravni opredelitvi očitkov v obtožnici. “Iz opisa ne izhaja, da bi Fabrisova kršila poslovno zvestobo do družbe Za gradom,” je med drugim dejal in dodal, da obtožena ni storila očitanega kaznivega dejanja. Senatu je zato predlagal oprostilno sodbo.

Pred zaključkom dokaznega postopka je sicer predlagal še postavitev dodatnega sodnega izvedenca, a senat predlogu ni ugodil, saj je ocenil, da je dovolj dokazov za sprejem odločitve in da so že dosedanja izvedenska mnenja dovolj jasna. “Delala sem pošteno, po dobri vesti in zmeraj v korist etažnih lastnikov,” je v zaključni besedi vztrajala obtožena. “Ne čutim se krivo,” je vztrajala pred razglasitvijo sodbe, ki pa je nato ni poslušala.