Nekdanjemu veleposlaniku dali košarico še sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice

LJUBLJANA > Dogajanje, ki se je pred leti preselilo v sodne dvorane koprskega delovnega in ljubljanskega sodišča, se začenja v februarju leta 2009. Takrat je komisija ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) - vodil jo je zdaj že upokojeni veleposlanik Peter Toš - podrobno preverila poslovanje slovenskega veleposlaništva v Madridu. Takrat je bil veleposlanik Peter Reberc. Med pregledom je Toš vstopil v zasebne in uradne prostore rezidence. Navzoč je bil tudi Reberc.

Kupil tudi puščavskega skakača

Med izrednim nadzorom se je izkazalo, da je Reberc med svojim mandatom kupil 1800 kozarcev, 77 cedilnikov, 100 zajemalk, pet vrtalnih strojev, enajst sekir, 15 macol, 107 izvijačev in zalogo žarnic, vredno 4700 evrov. Kupil je še za 11.490 evrov orodja, številne knjige, za 40.200 evrov goriva in tako dalje. Poleg omenjene zaloge pa je kupil še puščavskega skakača. Proračun je oškodoval za več kot 73 tisoč evrov.

Peter Reberc je trdil, da mu je bila z nezakonito preiskavo kršena pravica do zasebnosti in dostojanstva.

Reberc je še v istem letu moral zapustiti Madrid, januarja 2010 pa je vložil tožbo, s katero je od države zahteval odškodnino za škodo, ki naj bi jo utrpel, ker naj bi Toš med pregledom rezidence nezakonito vstopil v njegovo stanovanje, ga preiskal in fotografiral. Nekdanji veleposlanik je v tožbi navajal, da je zaradi preiskave trpel duševne bolečine, ker mu je bila kršena pravica do zasebnosti, dostojanstva in varnosti.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so presodili, da Rebercu odškodnina ne pripada. Pregled pa da je bil zakonit zaradi javnega interesa, da se zagotovi učinkovita in pregledna poraba javnih sredstev. Reberc pa da ni dokazal, da bi Toš pregled rezidence opravil na neprijeten način, na primer, da bi brskal po omarah v zasebnih prostorih ali fotografiral vsebino teh omar, kronologijo dogajanja povzemajo v Delu.

Z davkoplačevalskim denarjem je kupil 1800 kozarcev, 77 cedilnikov, 100 zajemalk, pet vrtalnih strojev, enajst sekir, 15 macol, 107 izvijačev in zalogo žarnic, vredno 4700 evrov ...

Ključno mnenje izvedenca psihiatra

Višji sodniki pa so po Reberčevi pritožbi sodbo razveljavili. Med ponovnim sojenjem je moral dogajanje preveriti sodni izvedenec za psihiatrijo, so nadaljnji sodni potek povzeli v sodbi ESČP. Izvedenec je ugotovil, da je Reberc trpel za shizofrenijo in psihotično motnjo ter da je bil pod vplivom teh duševnih stanj vse od leta 1995. Spomnimo, ugotovitve izvedencev psihiatrične stroke so pomembno krojile tudi druge sodne postopke, ki jih je Reberc sprožil proti državi in obratno.

V tem postopku je izvedenec ugotovil, da je pregled španske rezidence duševne bolečine Reberca povečal za približno deset do 15 odstotkov. Če ne bi bil kasneje izpostavljen v medijih, bi se ta stopnja znižala v nekaj tednih. Ugotovil je še, da se je Reberc zaradi svoje bolezni med preiskavo čutil ogroženega ter da tako ni bilo mogoče ločiti, kakšen vpliv sta imeli na Reberca preiskava zasebnih in uradnih prostorov rezidence.

Ni bil upravičen do odškodnine

Rebercu je pred devetimi leti uspelo od države dobiti 5000 evrov, zahteval pa je nekaj več kot 75.000. Kasneje je višje sodišče presodilo, da vendarle ni upravičen do odškodnine, ker je država postopala zakonito. Vrhovno sodišče je v letu 2018 zavrnilo tudi revizijo.

Četudi je bil pregled zasebnih prostorov po takratnih predpisih nezakonit in je bila kršena njegova pravica do spoštovanja zasebnosti in stanovanja, bi se glede na ugotovitve izvedencev o njegovi bolezni čutil ogroženega ne glede na to, v kateri del rezidence bi vstopil Toš. Škoda zaradi nezakonitega pregleda zasebnega dela rezidence ni bila nič večja od škode, povzročene z zakonitim pregledom uradnega dela, so ocenili na vrhovnem sodišču.

Rebercu je nato vložil še ustavno pritožbo, vendar ni bil uspešen, nazadnje pa ga je zavrnil še senat ESČP. Pred evropskim sodiščem je Reberc trdil, da ga je vrhovno sodišče obravnavalo manj ugodno zaradi njegove duševne bolezni. Vendar njegovi argumenti niso prepričali senata evropskega sodišča. Slovenska sodišča se zavrnitvi njegovega odškodninskega zahtevka niso sklicevala na njegovo duševno stanje, ampak na presojo izvedenca glede obstoja škode, ki se uporablja v vseh odškodninskih zadevah, so zapisali v sodbi ESČP.

Med drugim so še dodali, da je v tej zadevi izvedenec ugotovil, da Reberc ni utrpel škode posebej zaradi nezakonite preiskave zasebnega dela prostorov. Sklenili so še, da nič ne kaže na to, da bi izvedensko poročilo temeljilo na kakršnem koli pristranskem ali diskriminatornem odnosu. Presodili so, da je Reberčeva pritožba nesprejemljiva, so sklepno ugotovitev povzeli v Delu.