Na naših cestah lani 37 odstotkov več mrtvih, v EU tri odstotke manj
S 44 mrtvimi na milijon ljudi je naša država po številu mrtvih na cestah s predlanskega odličnega osmega mesta lani zdrsnila na 16. mesto. Število mrtvih v prometu se je v Sloveniji lani povečalo za 37 odstotkov, v državah Evropske unije pa v povprečju zmanjšalo za tri odstotke. Med umrlimi v EU je bilo lani kar 77 odstotkov moških.
Najhujša nesreča na slovenskih cestah se je lani zgodila pri Tepanju, ko je v kombiju umrlo pet potnic.
Foto: Tadej RegentSLOVENIJA > Po prvih podatkih o smrtnih žrtvah na cestah Evropske unije, ki jih je pred tednom dni objavila Evropska komisija, je na cestah držav EU v letu 2025 umrlo 19.400 ljudi. To pomeni v povprečju 43 ljudi na milijon prebivalcev, kar predstavlja triodstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2024. Lani je torej na cestah EU umrlo 580 ljudi manj kot predlani.
Preračunano v slovenske številke bi moralo na naših cestah lani umreti 86 ljudi, da bi pristali v evropskem povprečju. Ker pa jih je umrlo 93, to pomeni, da smo bili s črno statistiko lani slabši od evropskega povprečja. Število mrtvih se je lani povečalo za 37 odstotkov. Z 68 mrtvimi v letu 2024 smo pristali na odličnem osmem mestu po smrtnih žrtvah na milijon ljudi, z lanskimi 93 pa smo zdrsnili na 16. mesto.
Usodna prevelika hitrost
K povišanju črne statistike so lani največ prispevali motoristi, saj jih je umrlo dvakrat več kot predlani. Največ nesreč so pri nas povzročili vozniki med 25. in 34. letom starosti, najpogostejši razlog za smrtne prometne nesreča pa ostaja previsoka hitrost. “Naša prizadevanja na področju prometne varnosti prinašajo rezultate, a še ne tako dobrih, da bi lahko dosegli vizijo nič. Kljub lanskim slabšim statistikam si bomo skupaj z ostalimi deležniki resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030 še naprej prizadevali za ponovno vzpostavitev trenda zmanjševanja najhujših prometnih nesreč na poti k viziji nič,” je poudarila vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol.
Največje izboljšanje črne statistike so lani sicer dosegli v Estoniji, kjer se je število mrtvih zmanjšalo za kar 38 odstotkov, in v Grčiji, kjer se je zmanjšalo za 22 odstotkov. Belgija, Danska in Poljska so na dobri poti za 50-odstotno zmanjšanje mrtvih do leta 2030, najvarnejše pa so bile tudi lani ceste na Švedskem in Danskem, kjer je na milijon ljudi umrlo “le” 20 in 23 udeležencev v prometu.
Najslabše v Bolgariji in Romuniji
Najslabše se je godilo voznikom in sopotnikom na bolgarskih in romunskih cestah. Na bolgarskih cestah je lani umrlo 456 ljudi, kar pomeni 70 na milijon prebivalcev, na romunskih pa 1293, kar pomeni 68 na milijon ljudi. Obe državi sta sicer izboljšali rezultat v primerjavi s predlanskim.
Po mnenju agencije za varnost prometa je triodstotno zmanjšanje števila mrtvih v povprečju v državah EU glede na povečanje števila vozil in prevoženih kilometrov pomemben dosežek, vendar poudarjajo, da si je treba še naprej prizadevati, da bi vse države prišle na pot do prepolovitve žrtev do leta 2030. Evropska komisija je zato predlagala strožja pravila za čezmejno kaznovanje prekrškov, posodobljene zahteve za vozniška dovoljenja in izboljšanje zakonodaje tehničnih pregledov.
Po podatkih iz leta 2024 so še vedno najbolj nevarne lokalne ceste, saj na njih umre 53 odstotkov vseh žrtev, v mestih 38 in na avtocestah le osem odstotkov. Kar 70 odstotkov vseh žrtev v mestih predstavljajo pešci, kolesarji, vozniki mopedov in skirojev. 77 odstotkov vseh mrtvih v Evropski uniji je bilo moških, največ pa mladih od 18 do 24 let in starejših od 65 let. Največ ljudi je umrlo v avtomobilih (44 odstotkov), 21 jih je vozilo ali sedelo na motorju ali mopedu, 18 odstotkov je bilo pešcev, devet kolesarjev in en odstotek voznikov skirojev.