Kokain vse bolj dostopen, v Sloveniji tudi 80-odstotno čist

Na podlagi analiz v NLZOH je bila v letu 2024 zabeležena najvišja povprečna čistost do sedaj in sicer 82,7 odstotkov v 310 vzorcih, medtem ko je bila v letu 2023 ugotovljena povprečna čistost 79,1 odstotkov v 169 vzorcih, so povedali na Generalni policijski upravi. Po poročanju Sveta24 Laboratorij letno opravi okoli 200 analiz kokaina, kar predstavlja med 20 in 25 odstotkov vseh vzorcev, analiziranih v okviru projektov za nevladne organizacije, kot so DrogArt, Stigma in Zdrava pot. Kljub visoki čistosti pa vzorci še vedno vsebujejo primesi. Najpogosteje zaznane snovi, ki jih preprodajalci dodajajo kokainu, so levamisol, lidokain, kofein in prokain, so dodali.

Najbolj škodljiv je levamisol

Najbolj zdravju nevarna primes je levamisol, veterinarsko sredstvo za uničevanje glist pri živini. V kokain se ne dodaja le kot polnilo, temveč zato, ker ima kokainu podobno kristalno strukturo (daje videz t. i. kokaina z značilnostmi ribjih lusk, ki velja za čistega) in ker se v telesu presnovi v aminoreks, ki dodatno spodbuja centralni živčni sistem. Dolgotrajna uporaba povzroča agranulocitozo – nevarno znižanje števila belih krvnih telesc, kar sesuje imunski sistem.

Najbolj zanesljiva metoda za detekcijo levamisola so t. i. EZ-testi, barvni reagenti, ki ob stiku s snovjo spremenijo barvo. Domača metoda je topljenje kokaina v vodi, stopi se skoraj nenadno in popolnoma, raztopina ostane bistra. Številna polnila pa pustijo motno sled ali usedlino.

Mnogi uporabniki kokain testirajo na jeziku ali dlesnih, nekoč se je namreč v zobozdravstvu uporabljal kot lokalni anestetik. Pusti namreč občutek omrtvičenosti, vendar metoda ni zanesljiva, saj sta tudi lidokain in prokain lokalna anestetika.

Transatlantske poti vse bolj razvite

Naraščajoča čistost je neposredna posledica rekordne produkcije kokaina v Latinski Ameriki in povečanega obsega delovanja organiziranega kriminala, ki drogo tihotapi v Evropo. Po podatkih Globalne iniciative proti transnacionalnemu kriminalu na slovenskem trgu dominira balkanski kartel, ki upravlja logistiko in distribucijo preko sredozemskih pristanišč ter sodeluje neposredno z dobavitelji iz Južne Amerike.

Slovenija pri tem služi kot tranzitni in potrošniški trg, kjer delujejo lokalne tolpe z manjšimi tihotapskimi mrežami. Čeprav so organi pregona intenzivirali zasege – ti so rekordni predvsem v severnoevropskih pristaniščih, kot sta Antwerpen in Hamburg, pa tudi v Luki Koper – trg ostaja močan, kar spodbuja naraščajoče povpraševanje potrošnikov.

Cene vztrajno padajo

Kokain ni več le prepovedana droga "visoke družbe", ampak postaja vse dostopnejši širši populaciji, so pojasnili na Generalni policijski upravi. Po njihovih podatkih se maloprodajne cene kokaina v Sloveniji gibljejo pri 60 evrih na gram, najdražji je ob meji z Italijo, kjer cene dosegajo 100 evrov. Cene na debelo za kilogram kokaina se gibljejo med 19.000 in 30.000 evrov.

V razmerah visoke dostopnosti so cene kokaina na drobno celo upadle. Po poročanju francoskega časnika Le Monde gram droge v Franciji zdaj stane približno 58 evrov, kar je znatno manj od desetletnega povprečja, ki je znašalo 65 evrov. Ta upad cen je po navedbah časnika "posledica izobilja izdelka in konkurence med kriminalnimi mrežami, odraža pa tudi povečanje števila potrošnikov."

Na Drogartu menijo, da je kokain danes, ob upoštevanju visoke rasti splošnih življenjskih stroškov, cenovno dostopnejši kot pred leti. Točnih cen na drobno slovenske organizacije zaradi preprečevanja promocije uporabe ne navajajo.

Kokain se sicer maloprodajno pogosto prodaja kot pol grama, kar dvema občasnima uporabnikoma zadostuje za en večer. Znesek je primerljiv z računom, ki ga pivci poravnajo v lokalu. A praviloma gre eno z drugim, v lokalu bodite zato naslednjič pozorni na ljudi, ki stranišče obiščejo v paru in se iz njega vrnejo bolje razpoloženi.

Po navedbah policije imajo s kaznivim dejanjem preprodaje kokaina največ opravka v Mestni občini Ljubljana, sledijo občine Celje, Maribor, Velenje in Koper.