Goste so vabili v bordel, ne več v kraški hram

Kronika
, posodobljeno:

Z zaslišanjem plesalke in obiskovalca se je na koprskem sodišču nadaljevalo sojenje četverici, ki se brani očitkov, da so v nekdaj znani kraški gostilni služili z izkoriščanjem prostitutk. Včeraj je ženska iz Dominikanske republike zatrdila, da je v nočnem klubu Klet v Križu le plesala. Po obtožnici pa naj bi bila ena od prostitutk, ki so delale v kraškem bordelu.

V nočnem klubu Klet  v Križu so koprski kriminalisti opravili hišno preiskavo  avgusta 2017.
V nočnem klubu Klet v Križu so koprski kriminalisti opravili hišno preiskavo avgusta 2017. Helena Race

KOPER > Na sojenju Kraševcema Simonu Macarolu in Danijelu Guštinu ter Boštjanu Zahrastniku iz Radeč in Ljubljančanu Stanku Kotnjaku je bilo včeraj predvideno zaslišanje dveh prič. Odvetnik Branko Gvozdić, ki zagovarja Macarola, je opozoril, da je obtoženim kršena pravica do obrambe, saj ne zagovorniki ne obtoženi niso pravočasno obveščeni o tem, kdaj je predvideno zaslišanje katere od prič. “Zagovorniki in obtoženi se ne morejo pripraviti na zaslišanje posamezne priče,” je opozoril.

Zato je predlagal, da v zapisnik vnesejo razpored zaslišanja prič oziroma da jih sodišče po elektronski pošti o tem pravočasno obvesti. Le tako se bo obramba lahko ustrezno pripravila, je dodal. Povedal je, da ima ljubljansko okrožno sodišče že takšno prakso in vse stranke v večjih zadevah seznani z razporedom zaslišanja prič.

Na Kras prihajale iz različnih držav

Obtoženi naj bi po obtožnici specializiranega tožilstva izkoriščali 18 žensk. Prihajale so iz Dominikanske republike, Ukrajine, Kazahstana, Srbije, Španije, Argentine, Madžarske, Moldavije in Srbije. Med njimi je bila tudi Slovenka, ki je živela na Hrvaškem. Obtoženi naj bi izkoriščali ranljivost žensk, predvsem tujk, in njihov podrejen položaj. Moške so morale pod nadzorom natakarjev najprej prepričati, da so jim plačali pijačo, najmanj za 60 evrov, šele nato so lahko šle z njimi v sobe oziroma separeje.

Glavni del spisa tehta 50 kilogramov

Sodnik Julijan Glavina, ki vodi petčlanski kazenski senat, je med drugim pojasnil, da se pri zaslišanju tako velikega števila predlaganih prič, nekatere prihajajo tudi iz tujine, lahko zgodijo tudi nepredvidljivi zapleti, nekatere priče ne pridejo, zato poskušajo povabiti druge. Poleg tega imajo posamezna sodišča drugačno organizacijo dela.

Gvozdić je pripomnil, da bo predlagal izločitev sodnika, če se način dela ne bo spremenil. Z odvetnikom Gvozdićem se je strinjal odvetnik Tibor Hren, ki zagovarja Guština. “Nobenega razloga ni, da bi se obravnava vodila z elementom presenečenja,” je poudaril. Spomnil je, da ima spis več tisoč strani in da njegov glavni del tehta 50 kilogramov, ki jih vsakič prinaša na obravnavo.

V Kleti je le plesala

Manjši zaplet je sledil, ker je sodišče pričo iz Dominikanske republike in tolmača za španski jezik povabilo za različni uri. Ženska, ki naj bi bila po obtožnici specializiranega tožilstva ena od 18 žrtev, je nato povedala, da je v nočnem klubu v Križu le plesala.

Zaslišali so tudi moškega iz Lucije, ki naj bi pred leti obiskoval kraški nočni klub. Dan pred obravnavo je sporočil, da ne more priti zaradi šibkega zdravja in da nima nikogar, ki bi ga pripeljal na sodišče, na avtobus pa ne more, ker da ima fobijo. Po telefonu je še povedal, da se ničesar ne spomni, a je kasneje vendarle prišel na sodišče. V preiskavi ni vedel povedati nič o ženskah, ki bi ponujale spolne storitve. Ko mu je sodnik prebral zapisnik z nekega drugega sojenja, pa je potrdil, kar je povedal že takrat - da je bil nočni klub Klet lokal, kjer se je dalo dobiti ženske za seks. Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo prihodnji teden.

Razdelili so si vloge

Obtoženi očitke tožilstva zanikajo, na sojenju se (še) niso zagovarjali. Državni tožilec Jože Levašič jim očita kaznivo dejanje zlorabe prostitucije, ki naj bi ga zagrešili v hudodelski združbi, Macarolu pa še pranje denarja. V nočnem klubu Klet je po obtožnici med letoma 2009 in 2017 deloval bordel, dejavnost pa naj bi organizirali v okviru podjetja Masim.

Vsak od obtoženih je imel svojo vlogo. Iskali so ženske, jih prepeljali na Kras in jih nastanili v bordelu ali okolici. V vlogi delodajalcev sta nastopala Macarol in Zahrastnik, ki je imel podjetje, registrirano za zaposlovanje. Z ženskami sta sklepala pogodbe o zaposlitvi ter tako legalizirala njihov status za delo in bivanje v Sloveniji.

Macarol naj bi zagotovil lokal in sobe (v hiši, kjer je solastnik). Prostitutkam naj bi pojasnil način delovanja, Guštin in Kutnjak naj bi kot natakarja sodelovala pri nadzoru prostitutk. Plača deklet je bila odvisna od njihovega dela s strankami, od pijač, ki so jih naročali v baru, in od plačil za spolne storitve. Cena za pol ure “druženja” z ženskami je bila 50 evrov, za celo noč pa 500 evrov.