Gore so postale modna muha

SLOVENIJA > “Odvisno od tega, od kod so,” na vprašanje, ali so obiskovalci gora letos bolje ali slabše pripravljeni ter opremljeni kot minula leta, odgovarja oskrbnik koče na Doliču Marjan Klobučar. “Nemci so zmeraj najbolje opremljeni in pripravljeni, Belgijci, denimo, pa najslabše. Letos so prišli belgijski skavti v plastičnih športnih copatih, hlačah za na plažo in z nad popkom zvezanimi kratkimi majicami.”

Oskrbnik najvišje ležeče primorske planinske postojanke, koče na 2151 metrov visokem Doliču, pravi, da so dobro opremljeni tudi Čehi in Poljaki, Slovenci pa v povprečju prav tako zelo dobro. “Ni več hribolazenja brez čelade in brez kompletov za samovarovanje. 80 odstotkov gostov ima že vse to s seboj. Skorajda nihče ne pride več s kapo s šiltom. Na glavi imajo mogoče tudi kolesarsko čelado, ampak jo imajo,” je povedal Klobučar.

Mati zašla z otrokom

V torek popoldne sta na območju Bavšice pri vračanju v dolino zašla planinca. Šlo je za mater in otroka iz Slovaške, ki sta zašla in obtičala na tako težkem terenu, da so ju morali bovški reševalci privezati na vrvi in ju spustiti na pravo pot. Po njej so ju nato pospremili v dolino. “Sploh ne vemo, kako sta zašla tja gor. Tam je le steza, ki jo poznajo lovci, nič drugega,” je povedal vodja bovških gorskih reševalcev Jure Črnič.

V gore kot na plažo

In kako si potem razlaga, da je bilo letos več reševanj in več nesreč kot minula leta? “Veliko ljudi je vedno manj fizično aktivnih in vedno več časa presedi za računalniki. In potem se čez vikend odpravijo v visokogorje. Kjer dobijo krče, glavobole, bruhajo in padajo. Nekateri pa nesreče izzivajo s slabo opremo. Celo v kroksih so že prišli do naše koče. Sredi avgusta pa je pri nas lahko še sneg,” Klobučar ne more pozabiti belgijskih skavtov. “To so gostje, ki mislijo, da so prišli na plažo,” dodaja.

Ocenjuje, da se kultura, pripravljenost in oprema gornikov iz leta v leto izboljšuje. Naslednja novost, ki bo po njegovem izboljšala stanje v gorah, je sistem rezervacij prenočitev. “Spanja za mizo, kot smo ga poznali nekoč, ni več. Še vedno je nekaj takih, ki ne rezervirajo nočitev. Tujci, denimo, pa to že redno uporabljajo,” je povedal Klobučar.

Marjan Klobučar

oskrbnik koče na Doliču

“Nevarno je, če se človek ne zna obrniti in odnehati.”

Treba je znati odnehati

Na Gorenjskem rojeni pol Primorec, ki živi na Koroškem in že tretje poletje skrbi za najvišjo primorsko kočo, pravi, da imajo letos goste iz celega sveta, Slovencev je morda le deset odstotkov. Večina jih odhaja ali prihaja s Triglava, drugi pa pohajkujejo po gorah nad Zadnjico in Trento. Letos je pomagal reševati gosta z zlomljeno nogo. Zaradi deževne in mrzle pomladi je gornike letos ogrožal sneg, ki je ponekod vztrajal do začetka avgusta.

Najbolj nevaren prizor, ki ga je letos videl, je bilo vodenje skupine otrok, starih od 13 do 15 let, na Triglav. “Saj so bili vsi privezani in na približno deset otrok sem videl enega vodnika. Ampak vidljivost je bila tri metre, močno je pihalo, sodra nas je tolkla po glavah in oni so kar rinili na vrh Triglava. Vsakemu, ki se v takih razmerah odpravlja v gore, rečem, da je jutri še en dan in da bo Triglav tudi prihodnje leto še tukaj. Nevarno je, če se človek ne zna obrniti in odnehati,” je sklenil Marjan Klobučar.

Jure Črnič

vodja bovških gorskih reševalcev

“Obiskovalci gora so res vedno bolje opremljeni, vendar te opreme ne znajo uporabljati.”

“Obiskovalci gora so res vedno bolje opremljeni, vendar te opreme ne znajo uporabljati,” pa pravi vodja bovških gorskih reševalcev Jure Črnič. “Samovarovalni komplet ti nič ne pomaga, če ga ne znaš pravilno uporabljati. Enako velja za dereze.”

Niso vsi turisti planinci

Črnič opaža, da so postali hribi poligoni za razne instagram navdušence, ki se v gore odpravijo enkrat letno, da bi posneli čim bolj atraktivno fotografijo. “Imeli smo že padce in zdrse med delanjem selfijev,” dodaja. Po njegovem opažanju je nesreč več zato, ker si ljudje izbirajo cilje, ki jim niso kos. Večina teh, ki jih rešujejo, se prej ni pozanimalo, kam gredo, koliko traja tura, po kateri smeri morajo …

Hribi so postali poligon za razne instagram navdušence, ki se v gore odpravijo enkrat letno, da bi posneli čim bolj atraktivno fotografijo.

“Eno so prave nesreče, kot so se nazadnje zgodile v Triglavski steni, drugo pa reševanja turistov na območju Bohinja, Kranjske gore in na naših koncih. To niso klasične nesreče, v teh primerih ljudje zaidejo, se izgubijo, obtičijo, jih ujame noč, nimajo svetilk, zmanjkuje jim baterije na telefonu, ker so jo porabili za fotografiranje … To niso planinci ali gorniki, to so turisti,” je jasen Črnič. Bovški gorski reševalci so letos reševali že 40-krat.

Kot skrajno nepremišljeno ravnanje v gorah omeni primera mater, ki sta zašli s svojimi otroci. En primer se je zgodil v torek nad Bavšico, drugi pred časom pod Krnom. “Tukaj lahko mirno govorimo o lahkomiselnosti. Velikokrat rešujemo ljudi, ki nam ne znajo niti povedati, kje so. In na telefonih ne znajo vključiti lokacije. Kako se fotografira, znajo, kako se pošlje lokacijo, pa ne. Letos smo reševali Francoza, ki nista znala nič drugega kot francosko. Ni nam preostalo drugega, kot da smo našli eno receptorko iz hotela, s katero sta lahko govorila,” je opisal dogodek Črnič.

Letos umrlo že 17 ljudi

Z Gorske reševalne zveze Slovenije so sporočili, da se je število nesreč v gorah v zadnjih dveh tednih drastično povečalo. Gorski reševalci so posredovali v kar 70 nesrečah. V severni Triglavski steni so hkrati potekala tri reševanja; v Tržaški smeri se je smrtno ponesrečil alpinist, ki je padel 80 metrov globoko, v Slovenski smeri je kamen hudo poškodoval planinca po glavi in ramenu, pri plezanju v Dolgi nemški smeri pa je alpinist padel pet metrov globoko in si hudo poškodoval hrbtenico.

“Do včeraj so tako gorski reševalci reševali v kar 436 primerih, gore pa so do včeraj vzele že 17 življenj, kar je eno več v primerjavi s celim lanskim letom,” je poudarila Katarina Janjič iz Gorske reševalne zveze Slovenije.