ESČP: Slovenija mora Bavčarju plačati 16.000 evrov odškodnine

BRUSELJ, LJUBLJANA > Slovenija mora Igorju Bavčarju tako plačati 10.000 evrov za škodo in še 6000 evrov za stroške, je odločilo ESČP. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza je iskal pravico na ESČP, češ da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, skliceval pa se je tudi na materialne kršitve v sodnih postopkih. Bavčar je trdil, da mu je bila pravica kršena tudi zaradi televizijske izjave nekdanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča iz leta 2016, v kateri je ta napovedal, da bo, če bo Bavčarjev primer pred koncem sojenja zastaral, “storil vse, kar je mogoče, da bodo letele glave”.

Bavčar je terjal odškodnino v višini poldrugega milijona

Bavčar je sicer terjal odškodnino v višini poldrugega milijona - 1,1 milijona za finančno škodo, ki mu je bila povzročena zaradi izgube dohodka, ter 420 tisoč evrov za nematerialno škodo, ki mu je bila povzročena s kazenskim postopkom.

V prvem sojenju v zadevi Istrabenz je bil Bavčar obsojen na sedem let zapora, zaporu pa se je izognil zaradi zdravstvenih razlogov. Pozneje je bila sodba razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje, Bavčarju je sodišče v drugo izreklo kazen petih let zapora. V javnost je tedaj prišel posnetek, na katerem je bilo videti Bavčarja med igranjem košarke, le leto prej pa se je, kot že omenjeno, prestajanju kazni ognil z zdravniškim potrdilom. V televizijskem pogovoru je nato takratni pravosodni minister Goran Klemenčič odgovarjal tudi na vprašanje glede možnosti, da primer zastara. Med drugim je dejal, da bo, če bo zadeva Istrabenz zastarala, “storil vse, da bodo letele glave”.

Ker je druga sodba Bavčarju nato postala pravnomočna, je Bavčar septembra 2017 odšel na prestajanje kazni. Zaradi izjave Gorana Klemenčiča se je Bavčar s pritožbo zaradi kršenja domneve nedolžnosti obrnil tudi na ustavno sodišče, a jo je tudi to - tako kot pred njim višje in vrhovno - ocenilo, da izjava ni vplivala na videz nepristranskosti sojenja, pri čemer je ustavno sodišče upoštevalo dejstvo, da so se sodišča od Klemenčičeve izjave distancirala. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer so Bavčarju sodili, je namreč dan po Klemenčičevi izjavi v odzivu dejal, da ne bo dovolil, “da kdor koli grozi z nečim, za kar sploh nima pristojnosti”.

S Klemenčičevo izjavo, v kateri je ta posredno prejudiciral Bavčarjevo krivdo, je bilo kršeno načelo domneve nedolžnosti

Nekdanji prvi mož Istrabenza se je nato obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je primer obravnavalo 27. junija letos. V sodniškem sestavu je namesto slovenskega sodnika v sestavi ESČP Marka Bošnjaka bila ad hoc sodnica Vasilka Sancin, ki jo je imenovala vlada po izločitvi Bošnjaka - ta je namreč pred odhodom v Strasbourg, ko je delal v odvetniški pisarni Čeferin, zastopal Bavčarja.

Evropski sodniki so odločili, da je bilo s Klemenčičevo izjavo, v kateri je ta posredno prejudiciral Bavčarjevo krivdo, kršeno načelo domneve nedolžnosti in z njo povezane pravice do poštenega, neodvisnega in nepristranskega sojenja oziroma da je bil kršen del 6. člena konvencije o človekovih pravicah. Kot piše v sodbi, ki jo je ESČP izdal danes, “bi morali visoki uradniki - zlasti pravosodni minister - razumeti, da so dolžni spoštovati načelo domneve nedolžnosti”. So pa evropski sodniki odločili, da kršitve 7. člena konvencije, ki določa, da se ne sme nikogar preganjati, če v trenutku, ko je zagrešil sporno dejanje, to ni bilo zakonsko prepovedano, ni bilo.

Proti razsodbi je glasovala sodnica Vasilka Sancin in priložila delno odklonilno ločeno mnenje, pri čemer je izpostavila, da je voditelj Uroš Slak po Klemenčičevi izjavi opozoril, da nihče ne apelira, da mora sodišče Bavčarja obsoditi. Ostali evropski sodniki so po oceni Vasilke Sancin Klemenčičeve izjave interpretirali, kot da gre za mnenje o krivdi, ne pa za mnenje o sodnem postopku. Sama ne vidi dokazov, da bi izjave kakor koli vplivale na odločitve sodišč.