Dvigujejo le zavestne poškodovance
“Vedno vadimo z živim človekom, da nam pove, kako se med dvigovanjem počuti, če ga kaj stiska in podobno. Nikoli ne uporabljamo lutke,” pravi vodja slovenskih jamarskih reševalcev Walter Zakrajšek. 36 jamarskih reševalcev se je v soboto zbralo v sežanskem kamnolomu in se urilo v vrvni tehniki ter novostih pri reševanju iz jam.
SEŽANA > Skupno 36 jamarskih reševalcev iz vseh sedmih centrov jamarske reševalne službe se je v soboto zbralo v sežanskem kamnolomu, da bi preverili in osvežili svoje znanje iz reševanja z vrvno tehniko, obnovili reševalne manevre in postopke ter se seznanili z novostmi pri jamarskem reševanju. Seveda so tudi tokrat vadili svoje osnovno opravilo – reševanje ponesrečenca na nosilih iz globine.
“Kadar vadimo z nosili, vadimo vedno z živim človekom, da nam pove, kako se med reševanjem počuti, kakšen je položaj njegovega telesa, če ga kaj stiska, tišči …” pravi vodja jamarskih reševalcev Walter Zakrajšek. Ponesrečenca reševalci vedno namestijo v nosila, ga tesno pritrdijo, nato pa ga z vrvmi dvignejo na površje. Če imajo srečo, ga lahko iz brezna spravijo v vodoravnem, če ne, je treba ponesrečenca dvigovati tudi v navpičnem položaju.
“Vodoraven položaj nosil in ponesrečenca je zanj seveda najprimernejši. Skozi ozke dele jam pa moramo včasih ponesrečenca premikati v navpičnem položaju. Če ima ponesrečenec poškodovani obe nogi, ga moramo dobro vpeti v srednjem delu telesa. V takem primeru pa obstaja nevarnost prekinitve krvnega obtoka. In če nam ponesrečenec tega ne pove, tega pač ne vemo,” pojasnjuje Zakrajšek.
Zato jamarski reševalci nikoli ne dvigujejo iz jame nezavestnih ponesrečencev. “Takrat je pri njem zdravnik, ga oskrbuje in čaka, da pride k zavesti. Šele potem ga lahko transportiramo. Nezavesten človek bi lahko med reševanjem bruhal, pa ne bi vedeli …” Zakrajšek omenja samo eno od nevarnosti med reševanjem iz jame.
Sicer pa imajo jamarski reševalci letno nekaj pravih reševalnih akcij. Povprečno iz jam ali brezen dvakrat letno rešujejo ljudi, do petkrat pa živali, večinoma pse. “No, letos smo začeli s srno,” pravi Zakrajšek.
Sobotna vaja v Sežani je potekala brez težav, reševalci so plezali in reševali enega med njimi v 20-metrski steni. Kmalu bodo začeli tudi z izobraževanjem mladih novih reševalcev pripravnikov, iz katerih bo zrasla nova generacija jamarskih reševalcev.
