“Družinsko nasilje je težko dokazati”

NOVA GORICA>“Izjava društva za nenasilno komunikacijo temelji na izmišljenih dejstvih, v obupu in strahu pred nekom, ki je dregnil v denar in nadzor nad neupravičeno porabo sredstev v teh društvih. V teh nekateri dobro služijo in ni govora o humanitarni dejavnosti, saj so vsi dobro plačani. Več izmišljenega nasilja objavijo, več je statistike in več je denarja,” je prepričan Rajko M.

Gre za moškega, ki je leta 2010 grozil, da bo razkril lokacije varnih hiš v Sloveniji. S tem je dvignil na noge marsikatero društvo oziroma nevladno organizacijo, ki bdi nad žrtvami nasilja in njihovo zaščito. Pravi, da preprosto ni videl izhoda iz položaja, v katerem se je znašel. Po njegovem so se vse inštitucije takrat postavile na stran njegove partnerke. Zato je zoper društvo za nenasilno komunikacijo, zoper priče na sodišču, zoper partnerko ter zoper ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve napovedal kazensko ovadbo in odškodninske tožbe.

Premalo dokazov za obsodbo

Partnerka ga je z otrokoma zapustila, se umaknila v varno hišo in ga kazensko ovadila zaradi nasilja v družini. Razlog za razhod naj bi bila dolgoletna nesoglasja, zmerjanje, žalitve in grožnje. Po njenem odhodu naj bi z grožnjami nadaljeval, zato so mu na policijski postaji izrekli ukrep prepovedi približevanja. V tistem obdobju ni smel videvati otrok. Partnerki naj bi med drugim grozil, da ima zanjo pripravljeno pištolo. Sodišče je zato na njegovem domu odredilo hišno preiskavo. Pištole niso našli, so pa našli neprebojni maskirni jopič in škatlo s šolskimi tankovskimi vžigalniki. Obtoženi je bil takrat zaposlen v Slovenski vojski kot inštruktor, je pa tudi zbiratelj starega orožja.

Primer je prišel v roke novogoriškim okrožnim sodnikom, ki so domnevno nasilnega moža in očeta januarja lani zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožb. Sodni senat je ugotovil, da fizičnega nasilja med partnerjema ni bilo, partnerka v varno hišo z otrokoma ni pobegnila, ampak je odšla zaradi nesoglasij. Za to se je odločila, kot je pred sodiščem povedala tudi sama, zaradi razmer za domačimi zidovi.

Senat je ugotovil, da so odnosi med partnerjema prišli do točke, ko skupno življenje preprosto ni bilo več mogoče. Imeli so njegovo besedo proti njeni. Drugih obremenilnih dokazov ni bilo. Zgolj na odhod v varno hišo pa sodišče obsodilne sodbe ni moglo opreti. Po pritožbi državnega tožilstva so primer pretehtali še koprski višji sodniki, ki so pred kratkim potrdili oprostilno sodbo novogoriškega sodišča.

Sodišče ni edina pot do varnosti

“Mnoge žrtve družinskega nasilja se zavedajo, da sodišče ni edini način, s katerim zase in za svoje otroke poiščejo varnost. Tudi v praksi se izkaže tako. Z obsodilno sodbo se končajo le nekateri primeri, v katerih je pač zbranih dovolj dokazov, ki sodišču omogočajo takšno odločitev. To pa nikakor ne pomeni, da se v ostalih primerih nasilje ni dogajalo. Le dokazati ga je izjemno težko,” pojasnjuje Katja Zabukovec Kerin, predsednica društva za nenasilno komunikacijo.

Nasilje se ponavadi dogaja za zaprtimi vrati doma, kjer ni prič ali pa se te storilca zelo bojijo. Ženske pokličejo društvo ali katero drugo organizacijo v trenutku najhujše stiske, ko same ne vedo več, kam in kako. Po besedah Kerinove jih je večina poskušala na različne načine ustaviti nasilje skozi leta, nekatere celo skozi desetletja. Umik v varno hišo je zato za mnoge zadnja rešitev, ki je nikoli ne sprejmejo zlahka, saj umik v varno hišo pomeni umik v neznano okolje, v inštitucijo s togimi pravili, med ljudi, ki jih ženska ne pozna. “Grožnje, ki jih je omenjeni storilec izrekel proti našemu društvu, niso izmišljene. So resne. In zaskrbljujoče je, da vse do danes ne prevzema odgovornosti za svoje vedenje,” je odločna Kerinova.

TINA KODRE