Črnigoj: Primorje ni opravilo del
Nekdanja član in predsednik uprave Darsa Abdon Peklaj in Rajko Siročič ter nekdanji predsednik uprave Primorja Dušan Črnigoj so včeraj na ljubljanskem okrožnem sodišču zanikali očitana kazniva dejanja zlorabe položaja v primeru spornega financiranja šentviškega predora. Gre za javno naročilo iz leta 2006 in večmilijonsko podražitev gradnje.

LJUBLJANA > Tožilstvo na včerajšnjem predobravnavnem naroku podrobnosti obtožnice še ni predstavilo, po neuradnih informacijah pa naj bi Rajku Siročiču in Abdonu Peklaju očitalo, da sta pogodbo za dela na šentviškem predoru podpisala mimo zakonodaje o javnem naročanju in da Dars od SCT ni zahteval popusta pri razširitvi leve cevi, kar naj bi pogodbeno vrednost predora Šentvid povečalo za nekaj več kot osem milijonov evrov.
Gre za javno naročilo iz leta 2006. “Nekaj časa je najprej minilo do samega odkritja kaznivega dejanja oziroma vložitve ovadbe, nato do začetka kazenskega postopka, ki je bil glede na obseg dokazov izjemno kompleksen in zahteven, zato pa tudi izjemno dolgotrajen,” je v izjavi novinarjem dejala tožilka Tanja Frank Eler. Sam postopek je podaljšala tudi odločitev sodišča, ki je pred leti zavrnilo neposredno obtožnico in zadevo poslalo v sodno preiskavo. Ta je bila uvedena leta 2014, tožilstvo pa je od takrat zaradi pomanjkanja utemeljenega suma odstopilo od pregona več nekdanjih članov uprave Darsa.
39 milijonov evrov je bila investicijska vrednost šentviškega predora, 118 milijonov evrov je zanj plačal Dars.
V postopku se je znašel tudi nekdanji predsednik uprave Primorja Dušan Črnigoj, ki je pred leti že prestal 14-mesečno zaporno kazen iz zadeve Čista lopata. Vztraja, da je bilo Primorje v tem primeru le formalni partner, sicer pa za Dars pri šentviškem predoru ni opravilo nobenih del, niti zanje ni prejelo plačila. Na sodišče pa ni prišel nekdanji prvi mož SCT Ivan Zidar, saj je zaradi zdravstvenih težav že več let nesposoben za sojenje.
Podlaga za pregon je revizijsko poročilo računskega sodišča o pravilnosti postopkov pri gradnji predora Šentvid, ki je ugotovilo več kršitev, med drugim, da je bil na podlagi sporazuma opuščen popust za dela, čeprav je bil ta predviden. Dars je tudi pristal na dodatne stroške zaradi spremenjenih okoliščin ter na izločitev priključnih cevi iz osnovne pogodbe in na sklenitev nove pogodbe za te cevi po višjih cenah na podlagi postopka s pogajanji.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu zapisalo, da se je prvotno načrtovana investicijska vrednost za novi avtocestni odsek Šentvid-Koseze povečala s 131 milijonov evrov na 295 milijonov evrov. Največji delež povečanja je nastal prav zaradi predora, saj se je njegova investicijska vrednost povečala z 39 na 118 milijonov evrov.
Odvetniki zato med drugim predlagajo, naj sodišče zasliši nekdanjega predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, ki naj bi mu Peklaj in Siročič pred leti dejala, da je “SCT izsiljeval Dars”, in je bila edina možna rešitev nadaljevanje gradnje predora, saj bi sicer nastale nepopravljive posledice. Izločiti pa želijo mnenje izvedenca gradbene stroke, saj je ta v mnenju sam napisal, da ni strokovnjak za to področje. Ker imajo v Sloveniji težave z iskanjem primernih izvedencev, predlagajo, da sodišče imenuje izvedenca iz Avstrije, Češke ali Švice.
“Tega nisem pričakovala in sem temu zato tudi nasprotovala, saj menim, da predlog za izločitev vsebinsko ni utemeljen,” pa je o tej zahtevi dejala tožilka. Sodišče bo najprej odločilo o dokaznih predlogih in nato nadaljevalo s sojenjem.