Birokratsko reševanje ponedeljkove nesreče je bilo podobno prigodam iz Butal

Ker je Zvonko Zavasnik z Darsa v ponedeljek zvečer v medijih večji del krivde za enajsturno popolno zaporo avtoceste med Razdrtim in Postojno zvalil na veterinarsko inšpekcijo, ki je morala oceniti, ali je 20 ton svinjine v prevrnjenem tovornjaku še uporabnih, smo za pojasnila včeraj prosili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V pisnem odgovoru so nam pojasnili, kako je potekalo reševanje z njihove strani.

Ure in ure čakanja
za prazen nič

Priznali so, da so v svoji postojnski pisarni klic o prevrnjenem tovornjaku s svežimi svinjskimi polovicami prejeli prvič ob 7.22 in drugič ob 7.47, vendar se ne na prvi ne na drugi klic ni oglasil nihče. “Preverjamo, kaj je bil vzrok neodzivnosti,” so dodali. Klic, da na avtocesti rešujejo nesrečo, ki bi jo morali obravnavati tudi dežurni veterinarji, so nato sprejeli šele ob 11.12. “Takrat se je uradna veterinarka nemudoma odpravila na kraj dogodka in zaradi gneče na lokalnih cestah tja prispela ob 12.40,” so zapisali v svojem odgovoru.

Ko je prišla do prevrnjenega tovornjaka, so delavci že prelagali svinjske polovice iz prevrnjenega v drugi tovornjak. “Zaradi neustreznih higienskih pogojev je bilo meso ocenjeno kot zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi,” je ugotovila. Ker so meso pretovarjali ročno, je postopek trajal dobri dve uri in pol. Prekladanje mesa se je nato končalo četrt čez eno, 20 minut pred drugo uro pa so meso odpeljali z drugim tovornjakom.

Na vprašanje, kaj se bo zdaj zgodilo s približno 80.000 evrov vrednim mesom, so nam odgovorili, da so meso z drugim tovornjakom odpeljali na uničenje v ljubljansko podjetje Koto. “V praksi se ob večini nesreč živila zavržejo (uničijo), saj je težko zagotoviti, da ni prišlo do kontaminacije ali temperaturnih odstopanj. Varnost potrošnikov ima absolutno prednost pred gospodarsko škodo,” so še dodali.

Na odgovore z Darsa
še čakamo

Odgovorni so tako za prazen nič šest ur čakali na dežurno veterinarko (in jo očitno v tem času na telefon v postojnsko pisarno klicali le trikrat!), da je potem ugotovila, da je treba meso uničiti. In da bi lahko tovornjak z mesom brez skrbi za tovor dvignili z dvigalom in ga z mesom vred odpeljali s kraja nezgode. Za pojasnila, kdo je vodil reševanje in kaj je ta čas počel Dars, smo včeraj vrsto vprašanj poslali tudi Darsu, vendar do večera nismo dobili nobenega odgovora. Vprašali smo jih tudi, če so o nesreči obvestili predsednika uprave Andreja Ribiča in zakaj Ribič po eni uri čakanja ni dvignil telefona ter poklical direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Sicer pa smo včeraj še izvedeli, da je bil indijski voznik trezen in da so pripadniki služb na kraju precej nejevoljno in nestrpno čakali ure in ure. Menda naj bi po prihodu inšpektorica presenečeno ugotovila, da je nekdo že odredil pretovarjanje mesa, zaradi tega odprl vrata in povzročil, da se je meso segrelo.

Z uprave za varno hrano so nam še sporočili, da ravnanje ob nesrečah, v katerih so prisotna živila živalskega izvora, ureja protokol komunikacije in ukrepanja ob nesrečah na avtocestah in hitrih cestah. Po njihovem to pomeni, da nadzorniki prometa v Darsovem nadzornem centru pridobijo čim več informacij o posebnostih tovora ter stanju vozila in vse te informacije posredujejo uradnemu veterinarju po elektronski pošti. Telefonsko pa uradnega veterinarja pokličejo iz regijskega centra za obveščanje. “Telefonske številke in naslovi elektronske pošte so dosegljivi na naši spletni strani,” so še dodali.

Delovni čas uradnih veterinarjev je od 7. do 15. ure, izven tega časa pa se lahko obvesti dežurnega veterinarja v pripravljenosti prek številke 112. Kaj je šlo narobe in kdo je zatajil, da dežurnega veterinarja niso dobili kar šest ur, bodo morda pojasnili na Darsu. •