Raziskovalno in razvojno naravnani

Univerza v Novi Gorici v letošnjem letu praznuje 30. obletnico delovanja. Univerza trenutno vključuje šest fakultet in akademijo, v okviru katerih izvaja svojo visokošolsko dejavnost, ter deset laboratorijev in centrov, v katerih sodelavci opravljajo živahno raziskovalno-razvojno aktivnost. Z letošnjim letom se tudi Univerza v Novi Gorici pridružuje pogledom na znanost, raziskave in inovacije v pričujoči prilogi. rektor Univerze v Novi Gorici

V svojem relativno kratkem razvoju je prehodila pot od prve mednarodne podiplomske šole v Sloveniji, leta 1995 ustanovljene Fakultete za znanosti o okolju, preko transformacije v Politehniko Nova Gorica (1999), do današnje univerze (2005). Tridesetletnica obstoja srečno sovpada z drugim pomembnim dogodkom za goriško in celotno državo, letom Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica.

Univerzo sestavljajo Fakulteta za znanosti o okolju, Poslovno-tehniška fakulteta, Fakulteta za naravoslovje, Fakulteta za humanistiko, Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo, Akademija umetnosti in Fakulteta za podiplomski študij. Skupaj na fakultetah in akademiji izvajamo osem dodiplomskih študijskih programov 1. bolonjske stopnje (vsi programi so koncesionirani in torej za študentke in študente iz Slovenije in Evropske unije brezplačni), deset magistrskih študijskih programov 2. bolonjske stopnje (nekateri so koncesionirani) ter osem doktorskih študijskih programov 3. bolonjske stopnje.

Med zanimivejšimi projekti je razvoj biomarkerjev za detekcijo izpostavljenosti onesnaženju zraka. Gre za neivazivno tehniko vzorčenja izdihane sape in meritev prisotnosti aerosolov in plinov, ki so znak oksidativnega stresa.

Bogata raziskovalna dejavnost

Raziskovalne organizacijske enote so tesno povezane s fakultetami, vsi pedagoški sodelavci opravljajo tudi raziskovalno-razvojno dejavnost, študentke in študenti se vključujejo v raziskave v Laboratoriju za fiziko organskih snovi, Laboratoriju za raziskave materialov, Laboratoriju za vede o okolju in življenju in Laboratoriju za kvantno optiko, pa še v Centru za astrofiziko in kozmologijo, Centru za raziskave atmosfere, Centru za raziskave vina, Centru za informacijske tehnologije in uporabno matematiko, Raziskovalnem centru za humanistiko in Centru za kognitivne znanosti jezika.

Tokrat bomo omenili nekatere raziskave na področju novih, tehnološko uporabnih materialov, ter raziskave na področju varovanja okolja. Študij materialov je v ospredju znanstvenih aktivnosti marsikatere inštitucije po svetu. Tudi na naši univerzi se temu področju posvečamo v več laboratorijih. Med drugim v Laboratoriju za fiziko organskih snovi preučujejo mešanico polprevodnih plastik in oksidov kovin (titana), ki se bodo nekoč mogoče uporabljali v mehki fleksibilno raztegljivi elektroniki.

Sodelavci Laboratorija za raziskave materialov študirajo topološke izolatorje, kvantne materiale s prevodno površino in polprevodniško notranjostjo kristala. Te vrste materiali se razvijajo za bodočo uporabo v kvantnem računalništvu, napredni senzoriki, učinkovitejših elektronskih napravah prihodnosti in spintroniki. Spintronika je veda, ki v polprevodniških napravah poleg električnega naboja za prenos informacije izkorišča še eno lastnost elektrona, to je njegov magnetni moment. Raziskave v Laboratoriju za raziskave materialov zajemajo temeljne študije kemijskih in elektronskih interakcij med topološkimi izolatorji in kovinskimi kontakti, kar je ključno za njihovo stabilno delovanje v realnih aplikacijah.

Naši sodelavci skupaj s strokovnjaki Kemijskega inštituta izvajajo meritve z metodo rentgenske absorpcijske spektroskopije z uporabo rentgenske sinhrotronske svetlobe na vrsti sinhrotronskih infrastrukturnih centrov po svetu. Sinhrotroni so pospeševalniki elektronov, ki zaradi pospešenega gibanja sevajo tako imenovano sinhrotronsko svetlobo v širokem spektru, od ultravijolične do rentgenske. Ta izjemno svetel vir svetlobe uporabljamo za preiskave različnih vzorcev. Sodelavci opravljajo raziskave, namenjene karakterizaciji atomske in molekularne strukture različnih novih funkcionalnih nanomaterialov. Posebej velja izpostaviti analize nanostrukture različnih fotokatalizatorjev za sintezo industrijsko relevantnih organskih spojin za nizkotemperaturno razgradnjo organskih spojin in za razgradnjo CO2 v zraku, pa tudi za čiščenje odpadnih voda s pomočjo sončne svetlobe.

Sodelavci Laboratorija za fiziko organskih snovi med drugim ugotavljajo lastnosti materialov, iz katerih je moč narediti fleksibilne sončne celice. Take sončne celice so bolj uporabne, saj jih je moč namestiti na neravne površine. Celice, pripravljene iz različnih organskih polprevodnikov in perovskitnih materialov, dosegajo izkoristke do 17 odstotkov, kar je že zanimivo za tržne aplikacije. Sodobni klasični komercialni sončni paneli dosegajo namreč izkoristke tja do 25 odstotkov.

Med najpomembnejše meritve Centra za raziskave atmosfere sodijo meritve onesnaženja zraka v občini Kanal ob Soči. Analiza delcev PM10 (mikroskopski trdni delci v zraku, velikosti do 10 mikrometrov), ki jih povzročamo ljudje, je pokazala, da jih večina izvira iz kurjenja lesa. Posebnost raziskave je določitev lastnega oksidativnega potenciala teh onesnažujočih delcev, parametra, ki ga nova evropska direktiva uporablja za merjenje vpliva na zdravje. Ta parameter je najvišji za delce, ki predstavljajo industrijski prispevek cementarne.

Zelena urbana regeneracija

Arhitekti, zaposleni na univerzi, so zelo dejavni na področju interdisciplinarnih raziskovalnih projektov, povezanih s trajnostno urbano regeneracijo. V okviru več mednarodnih projektov je univerza pomembno prispevala k pozicioniranju mest v raziskovalni prostor, predvsem Mestne občine Nova Gorica, ki je postala testno območje in vodilno mesto na področju zelene urbane regeneracije. To je omogočilo tudi tesno projektno sodelovanje pri oblikovanju tako imenovanega EPK distrikta, področja na meji med Novo Gorico in Gorico, povezanega z Evropsko prestolnico kulture 2025, ki je osnova za gradnjo čezmejne univerzitetne infrastrukture.

V Centru za raziskave vina so razvili pomembne in edinstvene kompetence za raziskovanje terroirja in tipičnosti vin. Posebej pozitivno je, da so kompetence pridobljene z delom na lokalnih sortah (zelen, pinela in modra frankinja). Projekti, ki jih izvajajo, so ključnega pomena za boljše razumevanje identitete lokalnega grozdja in morebitnih prilagoditev praks pridelovalcev v kontekstu podnebnih sprememb.

Strokovnjaki Laboratorija za vede o okolju in življenju veliko naporov posvečajo raziskavam okoljske izpostavljenosti onesnaženju. Med zanimivejšimi projekti je razvoj biomarkerjev za detekcijo izpostavljenosti onesnaženju zraka. Gre za neivazivno tehniko vzorčenja izdihane sape in meritev prisotnosti aerosolov in plinov, ki so znak oksidativnega stresa. V prihodnosti nameravajo na ta način karakterizirati vnetna obolenja dihalnih poti, ki so posledica vdihavanja onesnaženega zraka. Številnim drugim področjem, na katerih se Univerza v Novi Gorici prav tako odlikuje z odličnostjo znanstvenega delovanja, pa bomo pozornost posvetili v prihodnosti.

Prof. dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici

---