Znova se je vrnila na treninge že šest tednov po porodu

Kajakašica na mirnih vodah, ki se kiti z medaljami z največjih tekmovanj, je največjo zmago dosegla, ko je pred letom dni postala mamica malemu Ariju. Kljub materinstvu niti za hip ni pomislila, da bi športno kariero obesila na klin. Ravno nasprotno. Še vedno zavzeto trenira, čeprav priznava, da je potrebnega več načrtovanja in prilagajanja kot prej. A ker jo materinstvo osrečuje, tega ne bi zamenjala za nič na svetu.

 Foto: osebnih arhiv
Foto: osebnih arhiv

KOPER > “Trenirati sem začela šest tednov po porodu. Nisem si postavila nekih rokov, preprosto sem začutila, da je čas. Sinčka sem zjutraj jemala s seboj na trening, v fitnes, popoldne pa je zanj poskrbel očka. Preden sem šla na trening, sem si izčrpala mleko, zato sem bila bolj mirna in prepričana, da ne bo lačen. Bilo je veliko usklajevanja in odrekanja. Na srečo pa so mi pomagali tudi bližnji,” pravi hvaležna Anja Osterman, ki ni odlašala niti takrat, ko je bil čas za priprave. “Februarja sem odpotovala skupaj z ekipo na priprave v Južno Afriko, Ari je seveda potoval z mano, prav tako moj partner, ki je tista dva meseca koristil očetovski dopust. Ta skupni čas je bil neprecenljiv. Zelo sem srečna, da je bil partner ves ta čas zraven in priča temu, kako sin odrašča. Med treningi ga je čuval in skrbel zanj, preostali čas pa smo uživali skupaj.”

Ne bosta je več spremljala na tekmah

Potem je prišla na vrsto sezona in mamica Anja je morala hoditi na tekmovanja. “Tudi na prvi svetovni pokal smo šli skupaj, saj sem Arija čez dan še vedno dojila. Priznam, da je bilo to težko uskladiti, sicer sem bila osredotočena na tekmo, ves čas pa sem mislila na sinčka, dojenje in na to, koliko časa bom zaradi tekme odsotna. Takrat vreme ni bilo najbolj prijazno, saj je veliko deževalo, zato sta moja fanta večinoma ostajala v hotelu. Prav to je bil razlog, da smo se odločili, da me ne bosta več spremljala na tekmah, saj smo presodili, da bo bolje in lažje, če ostaneta doma. Seveda sem morala zaradi tega nehati dojiti, a se je na srečo vse dobro izšlo.”

“Preden sem postala mama, sem bila navajena, da sem na pripravah in tekmah sama. Imela sem svoj ritual, mir, svojo pripravo, vse je bilo usmerjeno v šport. Tako sem trenirala 20 let, potem pa se je s prihodom Arija vse spremenilo.”

S prihodom Arija se je vse spremenilo

Anja pravi, da je njeno življenje zdaj drugačno. “Več je dodatnih skrbi, saj sem mama in športnica. Že med treningom je težko, saj ves čas razmišljam o sinu. Preden sem postala mama, sem bila navajena, da sem na pripravah in tekmah sama. Imela sem svoj ritual, mir, svojo pripravo, vse je bilo usmerjeno v šport. Tako sem trenirala 20 let, potem pa se je s prihodom Arija vse spremenilo. Postal je del mene, mojega življenja, del načrtovanja in prilagajanja. A ko po končanem treningu ali tekmi objamem sina in partnerja, sem najbolj srečna. Kljub odrekanju so to trenutki, za katere je vredno živeti. Čeprav so se mi letošnje olimpijske igre le za las izmuznile, je bila najboljša uteha, da sem lahko celo poletje uživala s svojimi najbližjimi.”

Anja je prepričana, da ji bo v prihodnje nekoliko lažje. “Ari je začel obiskovati vrtec, zato jaz lažje treniram in usklajujem obveznosti, materinstvo in šport.”


Najbolj brano