Zmajevi mladički so že desetletniki

Zanimivosti
, posodobljeno: 26. 05. 2026, 14:59

Človeške ribice iz Postojnske jame, ki so se izlegle leta 2016, bodo 30. maja stare natanko deset let. Fenomen, ki je hitro postal svetovna senzacija, še danes privablja številne obiskovalce in medije z vsega sveta.

Človeška ribica

Človeške ribice iz Postojnske jame, ki so se izlegle leta 2016, bodo 30. maja stare natanko deset let.

Foto: Alex Hyde, Arhiv Postonjska Jama

POSTOJNA • Zgodba, o kateri smo tedaj poleg domačih medijev poročali tudi BBC, CNN, National Geographic, New York Times, The Guardian in mnogi drugi, še danes odpira nova vprašanja o znanstvenih dognanjih in superlastnostih ene najbolj skrivnostnih živali evropskega podzemlja.

Leglo kot redka in izjemna priložnost za znanost

V Postojnski jami so vzpostavili specializiran jamski laboratorij in v sodelovanju z raziskovalci omogočili sistematično preučevanje človeških ribic. Danes se pri njih uspešno razvija 21 zmajevih mladičev. Leglo človeških ribic iz leta 2016 predstavlja redko in izjemno priložnost za znanost. Spremljajo lahko procese, ki se sicer odvijajo globoko v podzemlju in ostajajo očem skriti.

Zanimivosti o človeški ribici

• Prva človeška ribica je bila odkrita v Črni jami - leta 1797;

• človeške ribice se rodijo z očmi, ki pa jih v prvih letih življenja prekrije koža;

• lisasti vzorci na koži so njihov prepoznavni znak, podobno kot prstni odtis pri človeku; pod UV svetlobo se rumenkasto fluorescenčno svetijo;

• genom človeške ribice je bil razvozlan leta 2019, z velikim raziskovalnim izzivom so se uspešno spopadli raziskovalci Univerze v Ljubljani, Univerze v Aarhusu na Danskem in kitajskega inštituta BGI Research;

• pravimo jim zmajevi mladiči, ker so ljudje nekoč verjeli, da so to mladiči zmaja, ki živi v Postojnski jami, nastopajo že v stari ljudski mitologiji, s tem nazivom jih omenja tudi Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689.

Vodja jamskega laboratorija Katja Dolenc Batagelj izpostavlja etično in odgovorno skrb za človeške ribice: "Postopki so zasnovani tako, da živali vznemirijo čim manj. Vse poteka hitro, sistematično in neinvazivno, saj je dobrobit živali naše temeljno vodilo."

Zgodba je dobila najlepše nadaljevanje: mladiči so danes zdravi, lepo rastejo in se nemoteno razvijajo v tišini in temi posebnega dela Postojnske jame, nedaleč od turistične poti. Živijo v velikih akvarijih po nekaj osebkov skupaj, redno jih obiskujeta le jamska biologa, občasno tudi biologi z ljubljanske univerze.

The Olm or Proteus {Proteus anguinus} is a species of aquatic salamander and a true troglobite (living only in caves). Highly adapted to the cave environment, Olms generally lack any skin pigmentation and are blind, with atrophied eyes. They have advanced senses of taste, touch and smell as well as being able to detect weak electrical fields, allowing them to navigate the cave environment and locate their prey. They exhibit neoteny, meaning they retain larval characteristics into adulthood such as gills. Captive, Slovenia.

Leglo človeških ribic iz leta 2016 predstavlja redko in izjemno priložnost za znanost.

Foto: Alex Hyde, Arhiv Postojnska Jama

Zmaji težki največ enajst gramov

Pred kratkim so jih biologi Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ponovno obiskali in dopolnili dolgoročni niz podatkov. Mladiče so pregledali, izmerili, stehtali in fotografsko dokumentirali ter nežno odvzeli brise kože za nadaljnje analize.

Postojnska jama je del biodiverzitetno najbogatejšega jamskega sistema na svetu: v njem živi več kot 150 pravih jamskih živali, ki živijo le v jamah in ne hodijo na površje, kar je več kot v katerikoli drugi jami na svetu.

"Mladiči danes merijo med 17 in 21,6 centimetra, tehtajo pa v povprečju od osem do enajst gramov. Trenutno so približno na dveh tretjinah svoje končne velikosti. Nahajajo se v pozni mladostni fazi in bodo kmalu začeli vstopati v vznemirljivo fazo spolne zrelosti," je ob tokratnem obisku pojasnila doc. dr. Lilijana Bizjak Mali, ki leglo spremlja že od začetka.