Zelo poseben zadnji avto na etapah: avto metla ali voiture balai
Na vsaki večetapni kolesarski dirki, od Toura do manjših amaterskih preizkušenj, ima karavana svojega zadnjega spremljevalca.
Ne nosi rumene majice, ne vodi v generalni razvrstitvi, in tudi navijači mu ne namenjajo posebne pozornosti. A brez njega dirka ni popolna. Govorimo o “voiture balai”, avtomobilu metli, ki vozi na koncu kolone in pobira tiste, ki niso več sposobni nadaljevati. Izraz iz francoščine pomeni dobesedno “avto metla”, in prav to tudi simbolno počne - čisti traso za pelotonom.
Sodobna metla - vozilo z vso logistiko
Njegova naloga je jasna: če kolesar odstopi zaradi poškodbe, izčrpanosti ali če mu časovna zapora prepreči prihod v cilj, ga metla pobere in odpelje. No, običajno to storijo kar klubski spremljevalni avtomobili, vendar simbolika ostaja. Nekoč je to bil kombi z dejansko pritrjeno metlo na strehi, ki se je počasi peljal za zadnjimi in čakal, kdo bo moral odnehati. Danes je to tehnično dovršeno vozilo, a z enakim sporočilom.
V 50. in 60. letih je to vlogo pogosto igral ikonični Citroën h-van, imenovan tudi “le tube”, danes muzejski primerek francoske avtomobilske zgodovine.
Zgodovina vozila metla sega daleč v zgodnje čase Toura, ko so bile ceste neasfaltirane, komunikacije praktično neobstoječe, in je kolesar, ki ni zmogel, preprosto obstal ob cesti. Da bi to preprečili (in morebitno goljufanje), so organizatorji uvedli zadnje vozilo, pogosto prepoznavno po ogromni metli, ki se je zibala nad pločevino. V 50. in 60. letih je to vlogo pogosto igral ikonični Citroën h-van, imenovan tudi “le tube”, danes muzejski primerek francoske avtomobilske zgodovine. Njegova valovita pločevina in počasna vožnja po gorskih prelazih sta postali del mitologije Toura. Nosil je dejansko metlo na strehi, preden so jo leta 1992 umaknili kot psihološko obremenilni simbol.
Sodobna metla je tehnično vozilo z vso logistiko, ki si jo lahko predstavljamo. Običajno gre za večji kombi, s klimatsko napravo, opremo za prvo pomoč, rezervnimi kolesi, strešnimi nosilci, tlačilkami, torbami z vodo in energijskimi geli, povezavo z dirkaško radijsko mrežo in sedeži za tiste, ki morajo končati svoj dan že pred ciljem. Na velikih dirkah, kot je Tour de France, metla ni le vozilo zadnjega upanja - je tudi del organizacijske strukture in eden ključnih elementov varnosti, saj po njenem prehodu policija sprosti promet in zaključi zaporo ceste. Na Touru v zadnjem desetletju prispevajo pri Volkswagen Groupu - od Volkswagnovega crafterja do letošnjega ekvivalenta pod modelno oznako MAN.
Zadnji element dirke
Toda vozilo metla ima še eno plast pomena. Zanj ni navijanja, ni glamurja, ni nagrad. V njem ni zmagovalcev. Je simbol človeške meje, trenutka, ko telo ne gre več, ko se morajo kolesarji sprijazniti, da je bil cilj danes predaleč. Za mnoge je vožnja z metlo bridka, skoraj sramotna, a hkrati tudi nujna in odrešilna. Spoštovanje do tistih, ki so dali vse od sebe, pa ni nič manjše. V kolesarski kulturi vozilo metla predstavlja več kot logistiko. Je podoba usmiljenja, tihi spremljevalec poražencev, zadnji element dirke, ki potrdi njen konec. Na nek način je celo romantičen - nekakšna mehka meja med bojem in odpovedjo.
Na nekaterih etapah še danes organizatorji na streho avta simbolno privežejo staro metlo - ne zato, ker bi to še bila praksa, temveč zato, ker je ta podoba postala ikona. V Sloveniji se metla pojavlja tako na amaterskih kot tudi na profesionalnih dirkah. Na Veliki nagradi Adrie Mobil je bil letos odgovorni voznik metle Boštjan Petek. Na Franji je metla pravzaprav izraz za spremljevalno vozilo, ki se vozi na koncu karavane. Spet brez veliko medijskega pompa, a z misijo, da poskrbi za tiste, ki niso zmogli do cilja. Delo je o njem pisalo , da “dobri kolesarji sploh ne vedo, da obstaja”, medtem ko si slabši udeleženci pogosto želijo, da bi se preprosto pojavila, da jih pobere in pripelje domov.
