Varnostni pas - nuja in obveza
V Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) so v luči zadnjih tragičnih dogodkov na naših cestah voznike pozvali k dosledni uporabi zaščitnih sredstev, med katerimi je tudi varnostni pas. Ta dokazano zmanjšuje tveganje za poškodbe in lahko prepreči hujše posledice prometnih nesreč, so navedli. Izpostavili so tudi pomen pravilne uporabe pasu.
LJUBLJANA > Varnostni pas je ključen element pasivne varnosti v sodobnih in manj sodobnih vozilih ter je osnovni del zaščitne opreme voznika in potnikov, so v sporočilu za medije napisali v AVP. Poudarili so, da pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtne poškodbe za do 60 odstotkov za potnike na sprednjih sedežih in do 44 na zadnjih sedežih.
Polovica ni bila pripetih
Čeprav je njihova učinkovitost znanstveno dokazana in potrjena, pa so opozorili, da koristnosti rabe varnostnega pasu še vedno niso povsem ponotranjili vsi vozniki. To po njihovih navedbah kažejo nedavne nesreče s smrtnim izidom. Kar polovica letos umrlih voznikov in potnikov v osebnih vozilih ni bilo pripetih. Po podatkih policije je letos v prometnih nesrečah umrlo 15 voznikov osebnih avtomobilov, en voznik tovornega vozila in 12 potnikov, od tega devet voznikov ter pet potnikov ni uporabljalo varnostnega pasu, so navedli. Dodali so, da je policija letos obravnavala že skoraj 15.000 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu.
Pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtne poškodbe za do 60 odstotkov za potnike na sprednjih sedežih in do 44 na zadnjih sedežih.
Za pravilno rabo varnostnega pasu je po njihovih navedbah ključno, da zgornja linija pasu poteka po namišljeni liniji med vratom in ramenom ter do zaponke ob boku, pri čemer mora biti začetek vrhnjega dela pasu čim bliže ramenu, kar se da v večini modelov vozil prilagoditi. Spodnja linija pasu pa mora potekati tesno od kolka do kolka, in ne po trebuhu.
Pas naj se tesno prilega telesu
Pas naj se tesno prilega telesu in ne sme biti pomečkan ali celo zavit, so poudarili. Tako vozniki kot tudi sopotniki pa morajo sedeti s hrbtom, trdno poravnanim z naslonjalom. Sodobni sedeži naj bi sicer preprečevali zdrs pod pasom ob trku, ampak v AVP kljub temu odsvetujejo preveč zleknjen položaj za volanom, ki je tudi neprimeren za učinkovito in varno vožnjo. Opozorili so, da je pomembno upoštevati tudi, da je vrh naslona za glavo med vrhom ušesa in vrhom glave.
Kar polovica letos umrlih voznikov in potnikov v osebnih vozilih ni bilo pripetih.
Varnostni pas aktivno pomaga razpršiti kinetično energijo ob trku po najbolj čvrstih delih telesa, hkrati pa prepreči udarce telesa in glave ob trde dele karoserije in pomaga zadržati telo v sedežu ob trku. S tem tudi prepreči smrtno nevarno katapultiranje iz avtomobila, so pojasnili. Dodali so, da pas vozniku tudi pri nenadnih manevrih pomaga zadržati telo v sedežu, da lahko bolj učinkovito upravlja vozilo.
Zračne blazine niso nadomestek pasa
V AVP so poudarili tudi, da varnostne zračne blazine niso nadomestek pasov, temveč njihova nadgradnja. Čelne in bočne zračne varnostne blazine in zračne zavese upoštevajo delovanje oziroma zadrževalne učinke varnostnih pasov. Njihov učinek je optimalen le ob pravilni in predvsem dosledni rabi pasov.
15.000
kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu je policija obravnavala v letošnjem letu
Varnostni pas je sodoben in dodelan varnostni zadrževalni sistem, ki lahko voznike in sopotnike zaščiti pred najhujšim. Zato voznike in potnike pozivajo, da se pravilno pripnejo takoj in vedno, ko sedejo v vozilo, tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih. Pozvali so jih še, da k temu spodbudijo tudi druge. Obenem pa so spomnili, da je treba otroke pripeti v otroške sedeže.
V Sloveniji kar 95,4 odstotka potnikov pripetih
Slovenija je ena od držav z zelo visokim odstotkom voznikov in potnikov, ki redno uporabljajo varnostni pas. Zadnja tovrstna raziskava v okviru mednarodnega projekta Trendline 2024 o stanju prometne varnosti, ki vključuje 29 držav EU in opazovalk, je pokazala, da v Sloveniji kar 95,4 odstotka potnikov uporablja varnostne pasove. Pri tem so bili vozniki in sopotniki pripeti v 96 odstotkih opazovanih primerov, potniki na zadnjih sedežih pa “le” v 85,6 odstotka! Več kot polovica držav EU ima podobno pozitivno statistiko rabe varnostnih pasov. Po drugi strani pa raziskava ESRA iz leta 2023 kaže tudi nekoliko manj idilično sliko uporabe varnostnih pasov. V 22 evropskih državah je namreč 15 odstotkov voznikov navedlo, da je v zadnjih 30 dneh vozilo brez pripetega varnostnega pasu, pri čemer je Bolgarija zabeležila najvišji odstotek s 34 odstotki in Luksemburg najnižji s 5,3 odstotka.
Sinonim za varnost potnikov v vozilu
Skozi dolga desetletja uporabe je varnosti pas postal že kar sinonim za varnost potnikov v vozilu, tako da si sploh ne moremo predstavljati, da so bila nekoč vozila brez njih. Kako zelo je koristen, je že dolgo nazaj ugotovila tudi Evropska komisija, ki je leta 1991 uzakonila obvezno vgradnjo zaščitnih varnostnih pasov v vozilih do največje dovoljene mase 3,5 tone, leta 2003 pa v vseh novih vozilih (Direktiva 91/671/EEC in 2003/20/EC). Ampak vredno je omeniti, da so bile mnoge države tam že pred EU in da je tudi avtomobilska industrija rešitev v obliki tritočkovnega pasu, kot ga poznamo danes, ponudila že ob koncu petdesetih let.
