V klubu najboljših ta hip

Še najtežje delo so imeli oblikovalci zunanjosti. Nizek sprednji del zaradi odsotnosti bencinskega agregata spredaj naravnost sugerira uporabo oblikovnih elementov kot pri avtomobilih z zadaj nameščenim agregatom. Koga bi si najraje narisali v domačo garažo, če ne nemške legende. Tu so si morda sposodili zadek, kjer široka letev z lučmi, položen pokrov in spojler ne pustijo prav veliko dvomov. Kocke so Hyundaijeve. Najdete jih povsod, od luči do volana. Avtomobil ni mersko podcenjen, niti po dolžini s 4855 milimetri, še manj po širini s 1880 milimetri, nataknili so mu dovolj velike pnevmatike in ga umestili v višji razred. Edino, kar je pomenljivo, je dejstvo, da v tem v zadnjem času niso dobri samo Korejci. Kitajci jih z novimi znamkami in prestižnimi električnimi modeli še kako lovijo. Prostornost ioniqa 6 ni vprašljiva. Četudi ima močno prirezano streho, sta zadaj sedenje in vstop udobna. Ponudba električnega odmika in primika sedežev za lažji vstop in izstop, sedežne ventilacije, visoko udobje in vzvratna ogledala s kamerami so še pika na i. Vseeno so si pri Hyundaiju privoščili nekaj posebnosti. Stikala za stranska stekla so vgradili samo v sredinsko konzolo. Na vratih ostaja samo upravljanje odpiranja. Gretje in hlajenje avtomobila si potniki olajšajo z nekaj dodatnimi stikali in zaslonom, ki so na pravem mestu. Armaturna plošča je kljub stikalom videti čista, pospravljena, reže za zračenje so organsko vtkane v njeno strukturo. Na obeh vratih so uporabili plastiko, ki je za spremembo ekološka. Rebra so osvetljena, debel pas med svetlobo spodaj in zgoraj pa predstavlja mreža za zvočnike. Zvočna kulisa je nadvse prijetna, čeprav se nismo znebili občutka, da polna glasnost vseeno pazi na naš sluh.

Funkcionalna notranjost

Ni jih bilo malo, ki so se spraševali, če je pod zadnjim pokrovom dejansko agregat. Tako zelo dobro so Hyundaijevi oblikovalci uporabili priznano kombinacijo oblikovnih prvin. Prtljažnik je sicer limuzinski ali kupejevski, kjer se odpira zares samo pokrov brez stekla in z visokim robom, a še z uporabno prostornino. Nekaj prostora pa je tudi spredaj, v sprednjem “frunku”. Ta je zaščiten pred nesnago, okolica pa je bolj odprta in ni popolnoma pokrita s plastiko. Kar tudi navsezadnje ni tako slabo za dostop do ostalih delov avtomobila. Vrnimo se na bivanje štirih ali celo petih potnikov. Edini del, ki ni optimalen, je del strehe zadaj, ki onemogoča preveč ležerno opletanje glave pri vstopu. Na svetlem usnju se bodo potniki počutili kot v bistveno dražjem avtomobilu. Ioniq 6 jim ponuja tudi vrsto USB priključkov, učinkovito prezračevanje in gretje sedežev. Vzvratna ogledala ali kamere? Izbira je vaša, predlagam kamere, avto je enostavno videti bolj sodoben. Veliko kritik smo slišali na račun izvedbe kamer na stranskih vratih. Oblikovanje je samosvoje, deloma prosojna plastika, ki odkriva drugo plastiko. Kamere tudi same po sebi niso tako majhne. Vseeno, pogled nazaj prek zaslonov res zahteva malo privajanja, a hitro pride v kri. Lažje je oceniti oddaljenost mimovozečih s črtami, ki jih ponuja programje. Težje pa je oceniti stvari pri parkiranju. Opozorilo na vozilo v mrtvem kotu je bolj naravno, ker je enostavno bližje kot so lučke v stranskih ogledalih.

Tehnični podatki

Pogon: 2x električni motor s skupno močjo 239 kW

Baterija: 77 kWh

Polnjenje: 235 kW (DC), 11 kW AC

Dimenzije: 4855 x 1880 x 1495 mm

Medosna razdalja: 2950 mm

Pospešek: 5,1 s do 100 km/h

Najvišja hitrost: 185 km/h

Teža: 2095 kg

Prtljažnik: 401 liter

Cena: 59.550 € (z dodatno opremo 60.700 €)

Zadovoljiv doseg

Polnjenje Hyundaija Ioniqa 6 smo večinoma izvajali preko bateriji prijaznejših počasnih polnilnic, kjer na primer iz 66% in okrog 270 kilometrov dosega po dveh in pol urah napolnite do konca (100%) in pred vami je okrog malo manj kot 450 kilometrov dosega. Govorimo o ioniqu 6 z večjo baterijo in štirikolesnim pogonom in pri relativno hladnem vremenu. Verjamemo, da se doseg precej dvigne, ko se dvignejo tudi temperature. Tehnično je ob 74 uporabnih kWh (77,4 kWh) in odlični aerodinamiki. Ioniq 6 podpira do 200 kW polnjenje, čisto tehnično še kakšen kW več. To pomeni, da pri zahtevnih lastnikih lahko računate na okrog 15-20 minutno polnjenje od minimalnega dosega (10%) do nekje 80%. Povprečna poraba energije se je gibala med 16 in 24 kWh na 100 kilometrov. Naš testni ioniq 6 je imel štirikolesni pogon z motorjema na obeh oseh, pri bateriji pa tako ali tako nimamo izbire, ker nam ponujajo samo večjo, kar je navsezadnje logično. Z 239 kW največje moči in več kot 600 Nm navora ioniq 6 zmore doseči sto kilometrov v 5,1 sekunde. Precej starinski način pojasnjevanja, da je ta zelo hiter avtomobil, vseeno pa ni najhitrejši. Največja moč je pri tako velikih številkah v realnih razmerah malo manj pomembna. Pomembnejše je podajanje moči in izmenjevanje med sprednjo in zadnjo osjo. Ioniq 6 to sporoča s posebnim prikazom, kjer vidite, kako je v določenih razmerah v dejaven pogon avtomobila vključena sprednja ali zadnja os.

Električar različnih karakterjev

Od tu lahko takoj preidemo na vožnjo. Sam volanski obroč z dvema prečkama sugerira avtomobil za udobno vožnjo. Njegov odziv res ni oster, ponuja pa pravšnjo količino natančnosti, da vožnja po podeželju ni napor. Na takšni cesti odkrijete še drugo odliko tega električarja. To je nadvse dobro nastavljeno vzmetenje. Poligon, kjer električarji (še) ne blestijo. Avtomobil je nasploh nižje pri tleh kot nekateri konkurenti, vzmeti in blažilniki pa delajo natančno to, kar jim piše v imenu. Kockasti ioniq 6 se zdi bolj samosvoj in vozniku na kožo pisan avtomobil kot brat z manjšo številko na koncu. Kljub samosvojosti obvlada družinsko vožnjo. Doseg je dovolj dober, poraba ni prevelika, avtomobil je videti odlično in sosedje bodo dolgo ugibali katera nove znamke je. Nasploh daje občutek izjemne kakovosti, prostornosti in premore vrsto dodatkov o katerih bi lahko govorili še dolgo potem, ko še zadnji spletni bralec zaspi ob zaslonu.

Potniška kabina je urejena, digitalizirana in nadvse udobna za daljša potovanja.Jure Urbančič