V Indoneziji našli doslej najstarejšo jamsko umetnost na svetu
Raziskovalci so na indonezijskem otoku Muna našli odtise rok, za katere domnevajo, da so najstarejša doslej znana jamska umetnost na svetu. Odtisi v apnenčasti jami bi lahko bili po njihovih ugotovitvah stari najmanj 67.800 let, s tem pa za 15.000 let presegajo starost prejšnje rekordne najdbe, ki jo je ista ekipa na tem otoku odkrila leta 2024.
Jamsko umetnost je odkrila in preučevala mednarodna ekipa strokovnjakov pod vodstvom znanstvenikov z avstralske univerze Griffith.
Foto: Maxime Aubert/afp/profimediaDŽAKARTA • Šablone rok, imenovane tudi negativi rok, so oblika predstavitve, pri kateri se roka položi ob skalno steno in nanjo s pihanjem ali pršenjem nanese barva, kot je okra. Odtis roke je nato viden kot svetla silhueta. Ta način je edinstven za ta predel, odkritje pa daje nov vpogled v zgodnje širjenje sodobnih ljudi in naselitev Avstralije, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Delo se nahaja v jami na otoku Muna jugovzhodno od otoka Sulavezi, ki je priljubljen med turisti z vsega sveta zaradi svojih vulkanov, koralnih grebenov in potapljaških lokacij.
Jamsko umetnost je odkrila in preučevala mednarodna ekipa strokovnjakov pod vodstvom znanstvenikov z avstralske univerze Griffith, indonezijske raziskovalne agencije BRIN in univerze Southern Cross v Avstraliji. Rezultate so objavili v reviji Nature.
Raziskovalci so uporabili metodo datiranja, ki določa starost na podlagi procesov radioaktivnega razpadanja v usedlinah. Analizirali so mikroskopsko majhne mineralne usedline, ki so nastale nad in v nekaterih primerih pod plastmi barve. To jim je omogočilo, da so zožili časovno obdobje, v katerem je umetniško delo nastalo.
Jamo so uporabljali v umetniške namene
Znanstveniki poročajo tudi, da so jamo zelo veliko časa uporabljali v umetniške namene. Po njihovih ugotovitvah so slike tam nastajale vsaj 35.000 let, vse do približno pred 20.000 leti. Odkriti odtisi rok so namreč obdani z bistveno novejšimi upodobitvami.
Ugotovitve dokazujejo, da je bil Sulavezi dom ene najbolj bogatih in najdlje trajajočih umetniških kultur na svetu, katere izvori segajo vse do najzgodnejše naselitve človeka na tem otoku pred najmanj 67.800 leti, je povedal arheolog in geokemik Maxime Aubert z avstralske Univerze Griffith.
Po opažanjih ekipe ima odtis roke tudi edinstveno značilnost: prvotno poškropljena roka je bila naknadno spremenjena z namernim zoženjem negativnih obrisov prstov. To ustvarja vtis roke, podobne kremplju. Simbolni pomen te spremembe raziskovalcem ni jasen, vendar bi po njihovi oceni lahko bil znak, da so bili ljudje in živali v tistem času tesno povezani.
Odkritje pomembno za razumevanje zgodovine avstralskih aboriginov
Raziskovalci verjamejo tudi, da imajo ugotovitve daljnosežne posledice za razumevanje zgodnje zgodovine avstralskih aboriginov. "Zelo verjetno je, da so ljudje, ki so ustvarili te podobe na Sulaveziju, pripadali večjemu prebivalstvu, ki se je kasneje razširilo po vsej regiji in sčasoma doseglo Avstralijo," je povedal znanstvenik z agencije BRIN Adhi Agus Oktaviana.
Strokovnjaki že dlje časa razpravljajo o tem, kdaj so ljudje prvič naselili starodavno celino Sahul - današnjo Avstralijo, Tasmanijo in Novo Gvinejo. Medtem ko nekateri modeli kažejo na prihod pred približno 50.000 leti, drugi kažejo na vsaj 65.000 let. "To odkritje močno podpira idejo, da so bili predniki prvih Avstralcev že pred 65.000 leti v Sahulu," je povedal Oktaviana, ki v teh predelih raziskuje od leta 2015.
Najnovejše odkritje velja za najstarejši neposreden dokaz o prisotnosti sodobnih ljudi vzdolž severne migracijske poti iz Azije prek Sulavezija in Moluških otokov do Sahula, je povedal geoarheolog Renaud Joannes-Boyau z avstralske Univerze Southern Cross.