V boj(u) z mikroplastiko: Začnimo doma

Zanimivosti
, posodobljeno:

Na svetu letno proizvedemo več kot 300 milijonov ton plastike, kar pomeni približno 10.000 kilogramov vsako sekundo. Manj kot 30 odstotkov te plastike recikliramo. Po ocenah med 5 in 13 milijonov ton plastike vsako leto konča v oceanih. Ker se plastika v naravi ne razgradi, temveč razpada na vedno manjše delce, nastane mikroplastika - delci, manjši od 5 milimetrov. Kako zmanjšati prisotnost mikroplastike v gospodinjstvu?

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.Freepik

Mikroplastika se nahaja skoraj povsod: v vodi, pesku, soli, zraku, kozmetiki in celo v človeških telesih. V oceanih naj bi plavalo kar 51 bilijonov mikroplastičnih delcev, kar je 500-krat več, kot je zvezd v naši galaksiji.

Ločimo dve vrsti mikroplastike. Primarna mikroplastika je tista, ki je bila že ob izdelavi ustvarjena v mikroskopski velikosti. Takšno mikroplastiko največkrat najdemo v kozmetiki in mikrovlaknih iz sintetičnih oblačil. Sekundarna mikroplastika pa so majhni plastični delci, ki nastanejo z razpadanjem večjih kosov plastike zaradi vplivov okolja - na primer sončne svetlobe (UV-žarkov, vetra, valov ali mehanskega trenja). Običajno v sekundarno mikroplastiko razpadejo vrečke, ribiške mreže, obrabljeni deli plastike na cestah, igriščih, fasadah stavb …

Kaj pravijo mimoidoči?

Na vprašanje, kako zmanjšati prisotnost mikroplastike v gospodinjstvu, smo dobili različne odgovore - od zelo konkretnih do bolj negotovih. Ena izmed anketirank je poudarila pomen uporabe naravnih materialov namesto plastike, čeprav opozarja, da tudi papirnati robčki lahko vsebujejo sledi mikroplastike.

Druga sogovornica je izpostavila, da je ključno o tem razmišljati že ob nakupu oblačil: “Ko pogledamo na etikete oblačil, vidimo, da je vedno več nenaravnih materialov. Zdi se mi pomembno, da že pri nakupu razmislimo, kaj vnašamo v svoj dom.”

“Zagotovo ne naredimo dovolj. V današnjem tempu je skoraj nemogoče preverjati vse deklaracije,” je dejala ena od sogovornic.

Kaj lahko storimo v svojem gospodinjstvu?

Za zmanjšanje prisotnosti mikroplastike v gospodinjstvu lahko veliko naredimo že z manjšimi, a premišljenimi spremembami v vsakdanjem življenju. Pomembno je, da se izogibamo plastiki za enkratno uporabo ter namesto tega izberemo trajnejše materiale, kot so steklo, kovina ali neplastificiran papir. Pri izbiri oblačil, posteljnine in preprog se raje odločimo za naravne materiale, kot so bombaž, lan in volna, saj sintetična vlakna med pranjem sproščajo mikrovlakna. V pomoč so tudi pralne vrečke ali filtri za mikrovlakna v pralnih strojih, prav tako pa lahko mikroplastiko iz vode zmanjšamo z uporabo filtrov z aktivnim ogljem, keramičnih filtrov ali naprav za reverzno osmozo. Pomembno je tudi, da izbiramo naravno kozmetiko in čistila brez dodane mikroplastike ter uporabljamo naravna gnojila, ki ne vsebujejo plastičnih delcev. Ne smemo pozabiti na pravilno ločevanje odpadkov in se izogibati sežiganju plastike, ki sprošča škodljive delce mikroplastike v zrak.

Cigaretni ogorki - skrita mikroplastika

Eden najpogostejših virov mikroplastike, na katerega pogosto pozabimo, so cigaretni ogorki. Filtri cigaret so izdelani iz celuloznega acetata - plastičnega polimera, ki se razgrajuje izredno počasi in pri tem sprošča mikroplastiko ter toksične kemikalije, kot so nikotin, arzen in svinec.

Cigaretni ogorki, ki jih kadilci odvržejo v cestne jaške, pogosto brez ovir končajo v morju - večina ljudi tega ne ve. Prav ti ogorki veljajo za eno najbolj družbeno sprejemljivih oblik smetenja, hkrati pa sodijo med najpogosteje najdene odpadke v naravi.

Zavedanje je prvi korak

Na vprašanje, ali v svojem gospodinjstvu naredite dovolj za zmanjšanje količine mikroplastike, je večina vprašanih priznala, da trenutno še ne naredijo dovolj, vendar se zavedajo potrebe po spremembi. Vprašani so si bili prav tako enotni v upanju, da bodo zakonodajne omejitve v proizvodnji mikroplastike spodbudile širšo uporabo okolju prijaznih rešitev in olajšale trajnostne odločitve.

Zgolj s sodelovanjem posameznikov, industrije in zakonodajalcev lahko dosežemo pomembne premike v boju proti mikroplastiki. Začnimo doma - ker vsak korak šteje.

Avtorice članka: Nina Lonič, Zoe Matavulj, Elena Francesca Mincu in Emilija Živec