“Stiska ljudi ne izbira časa”

Dragica Mirnik je bila pred leti prikovana na posteljo, za njo je kar nekaj operacij, ima status invalida. Volje za pomoč drugim ji ne zmanjka. Pravi, da jo to osrečuje in da je takrat, ko je sama potrebovala pomoč, spoznala, kako pomembno je pomagati drugim. Vsi, ki jo poznajo, pravijo, da je poslanstvo pomoči preprosto vrojeno v njenih genih.

Več kot 200 invalidskih vozičkov je brezplačno podelila invalidom in ranljivim skupinam ljudi, ki so jih potrebovali. Še več, sama je, čeprav ima težave s kolki, večino vozičkov osebno dostavila invalidom. Invalidske vozičke je v Slovenijo pripeljal Slovenec, ki živi v Nemčiji, kjer jih je obnovil in popravil, da so bili vsi dobro delujoči.

“Ljudje so hvaležni za vsako malenkost. In njihova hvaležnost mi pokaže, da je tudi moja pot pomoči pravilna.”

Člani Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje vedo, da je bila tudi v času epidemije, ko so mnoga društva zaradi omejitev zaprla svoja vrata, Mirnikova ves čas dosegljiva 24 ur. “Stiska ljudi ne izbira časa,” pravi. Med epidemijo je poskrbela za starejše, ki so bili še toliko bolj ranljivi. Prostovoljci so na njeno pobudo poklicali več kot 200 starejših članov društva, da so se z njimi pogovarjali, jim ponudili pomoč ali jim polepšali že tako težke čase. Nikoli ne pozabi niti na svoje člane, ki jesen življenja preživljajo v domovih za upokojence, saj ne minejo prazniki, da ne bi njeno društvo napeklo dobrot in jih odneslo v domove. A ne gre le za člane društva. Mirnikova vedno pomaga tudi drugim. Že vrsto let s svojimi člani kvačka hobotnice za novorojenčke ali copatke za najmlajše, ki jih podari porodnišnici ali novopečenim mamicam v občinah.

Društvo, ki mu v Celju predseduje, ima tudi svoj poseben prostor, Shrambico, kamor ljudje prinesejo stvari, obleke in obutev. Mirnikova osebno te stvari odnese tistim, ki jih potrebujejo. Tako natančno ve, da je pomoč odšla v prave roke. Velikokrat se ji v očeh naberejo solze, ko vidi na terenu, v kakšni revščini živijo invalidi. “Hvaležni so za vsako malenkost. In njihova hvaležnost mi pokaže, da je tudi moja pot pomoči pravilna,” doda. Po poklicu je medicinska sestra, zato se zelo dobro zaveda čuta za ljudi, pomoč drugim vidi kot poseben dar.

V regiji je storila ogromno za invalide, na pomanjkljivosti opozarja tudi občine, ki so na podlagi njenih opozarjanj odstranile marsikatero oviro in postale invalidom prijazne. Lokalne skupnosti so to prepoznale, saj je Mirnikova dobitnica številnih priznanj in tudi grbov posameznih občin. SŠ