Sin se je na Kairo hitro navadil
Dopisnica RTV Slovenija Karmen Willum Švegl dogajanje na Bližnjem vzhodu spremlja iz Kaira, kamor se je z možem, tudi vojnim poročevalcem, Gunnarjem Willumom, in sinom Oskarjem preselila iz Bangkoka.
KAIRO > Sin se je na novo okolje hitro navadil. “Oskar res sprejme, kar pride. Redko potoži, da pogreša Bangkok. Vidim, da želi prepričati samega sebe, da je Kairo čisto v redu. Tudi ko se sama kaj pritožujem, me opomni, da je v bistvu tudi veliko lepih stvari. Našteje svoje najljubše restavracije, kamele, piramide, sladoled. Zdaj ima tudi prijatelje in si želi samo stabilnost. Da bi kljub vsemu dobremu in slabemu tu lahko nekaj časa ostal. Selitev po zgolj dveh letih v Bangkoku ga je precej prizadela, tu se je zdaj našel in mislim, da je zadovoljen,” pravi Karmen, ki je, odkar ima sina, veliko bolj previdna.
“Ne morem si privoščiti, da bi zaradi neke zgodbe moj otrok moral odrasti brez staršev. Prej me ni skrbelo, redko me je bilo strah. Strah se mi v resnici zdi nekakšna fikcija, kot se lepo reče: Strah je votel, okrog ga pa nič ni. So le realna tveganja in vsakega posebej je treba razdelati, premisliti in se odločiti, ali je vredno tvegati. Vsi konflikti, vse vojne še zdaleč niso enake. Včasih sem se res bolj bala za kamero kot zase,” pravi. Zdaj jo velikokrat na poti spremlja tudi sin, seveda, če ni prenevarno zanj.
Karmen Willum Švegl velikokrat na poti spremlja tudi sin, seveda, če ni prenevarno zanj.
“Oskar se zelo zanima za zgodovino, dobro pozna drugo svetovno vojno, vse ključne osebnosti, in rad tudi kaj pripomni, če se z možem pogovarjava o dogajanju v regiji. Je pa zanimivo, da res s to otroško naivnostjo išče jasno sliko, ločnico med dobrim in slabim. Kdo ima prav, kdo nima. In rad potem zavzame stališče in se postavi na stran šibkejših,” razkriva Karmen.