Premalo mrzlih dni v novembru ustavilo cvetenje zvončkov
Na najkrajši dan v letu so zvončki že zacveteli v topli slovenski Istri. Letos so bili relativno pozni, pa vseeno malo zgodnejši od lani. Lani so zacveteli tik pred novim letom.
ISTRA > V zbirki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki obsega več kot 8458 enot navadnih malih zvončkov iz vse Slovenije, so tudi letos, kot vsako leto doslej, prvi pokukali na plan že novembra prav primerki iz slovenske Istre, a se je potem njihova rast ustavila. V Istri pa jih takrat sploh še ni bilo opaziti. Kar dobro je bilo treba pogrebsti pod listjem, da se je tu in tam kateri našel šele v začetku decembra. Skratka, manj so bili vidni kot v Ljubljani. V zbirki v Ljubljani so potem po prvem mrazu kar napredovali, vendar pa je njihov razvoj šel vseeno zelo počasi. Premalo je bilo namreč mrzlih dni v novembru in potem za njimi premalo sonca, da bi razvoj napredoval hitreje. Prve dni decembra pa so se v Ljubljani le dvignili iznad zemlje. Med celotno zbirko so bili znova vidni samo tisti iz slovenske Istre. Zato je bil to znak, da bodo morda v Istri le že zacveteli. Pa ni bilo tako. Še 15. decembra je bil en sam, ki je kazal znake, da bi se morda lahko že razprl, popek je imel že povešen in povsem razvit v dolžino, le še vedno so bili cvetni lističi lepo zviti. V Ljubljani so kljub soncu ostajali enako razviti s še vedno samo navzgor dvignjenimi popki na cvetnem stebelcu. V Istri pa so zadnjo soboto (21. 12.) že zacveteli, zanimivo pa, da zopet ne tisti, ki so prejšnji vikend kazali znake, da se bodo že čez kak dan razprli. Še tisti, ki je imel prejšnji teden že povsem povešen cvetni nastavek in bi se moral samo še razpreti, je ostajal še zaprt. Prav tako še niso zacveteli nekateri tisti največji, ki so imeli cvetne popke še povsem pokončne.
Drugi v bolj ugodnem mikro okolju so jih prehiteli in zacveteli. Bili so bolj v zavetju skal ali grmovja in bolj soncu izpostavljeni. Letošnje leto je bilo vremensko tako, da bi jih v primeru, da bi bile raziskovalne grede v Ljubljani bolj izpostavljene soncu, le ti v Ljubljani prehiteli. Seveda samo tisti, ki izvirajo iz te najzgodnejše populacije v slovenski Istri. In kaj je bil vzrok poznega, a še vedno zgodnejšega cvetenja od lani. Novembra je bilo premalo mrzlih dni. Če bi bil v slovenski Istri res pravi mraz novembra, bi zvončki zacveteli prej.
V soboto pa je pod skalami in že skoraj v pravi makiji, ki je nastala na poseku pred leti pod steno, bilo že prav prijetno toplo. Ne le prvi cvetovi zvončkov, če so cvetovi odprti morajo biti tudi opraševalci in res je nekaj divji čebel priletelo do prvih zvončkov in že v njih nabiralo cvetni prah. Rastline in živali so vedno povezane, čeprav je bilo cvetov še malo, so vsakega opraševalci našli. Dovolj toplo je bilo in brez vetra, tako da je bil na videz že pravi pomladni dan na sicer najkrajši dan v letu.
