Po zavitih cestah do pravljičnega gradu
Testno snidenje z Mazdo MX5 smo tokrat izkoristili za izlet, ki združuje užitke vožnje, raziskovanje zgodovine in odkrivanje manj znanih, a nič manj zanimivih kotičkov Hrvaške.
Ob omembi besede Hrvaška v kombinaciji s prostim časom velika večina Slovenk in Slovencev najprej seveda pomisli na obmorske destinacije, pa morda še na Plitvice ali Zagreb, vse drugo je pa za veliko večino turistična eksotika. Pa vendar imajo naši južni sosedje marsikaj za pokazati in ponuditi tudi v kontinentalnem delu države, ki popotnika prav tak zna očarati s čudovito naravo, ščepcem zgodovine in marsikaterim doživetjem, za katerega bi bili ob morju prikrajšani.
Hrvaško Zagorje, ki je pravzaprav podaljšek Haloz na eni in Kozjanskega na drugi strani, spada med manj turistično oblegane hrvaške pokrajine, a je daleč od tega, da ne bi imelo kaj ponuditi. Avtocesto smo tokrat zapustili za Ptujem in se po ozki ovinkasti cesti mimo Podlehnika in Zgornjega Leskovca podali proti slovensko-hrvaški meji. Na delih poti je cesta precej ozka, predvsem pa strma in močno zavita, kar je seveda posledica razgibanega haloškega reliefa z ozkimi dolinami in strmimi pobočji. Ne rečejo zaman, da v Halozah še psi zagrizejo v travo, da jih ne odnese v dolino.
Krajinski pogoji hrvaškega Zagorja s svojimi vijugastimi asfaltnimi cestami in spremenljivimi vremenskimi razmerami dodajo dodatno dramo in izziv dirkačem.
Vozili so tudi reli vozniki
Na hrvaški strani se cesta proti Trakošćanu vseeno nekoliko poravna, ovinki postanejo bolj pregledni in tudi MX-5 lahko v tem delu pokaže svoj športni potencial. Navsezadnje so to ceste, po katerih so v zadnjih dveh letih vozili tudi najboljši reli vozniki na svetu. Tik pod slikovitim gradom je bil namreč start ene izmed hitrostnih preizkušenj. Sam grad, ki ga zaradi zanimive arhitekture nekateri označujejo tudi za hrvaški Neuschwanstein, so začeli graditi v 13. stoletju, v njegovi zgodovini pa je bil nekaj časa tudi v lasti grofov Celjskih, Matija Korvin (alias Kralj Matjaž) ga je nato podaril svojemu sinu, leta 1584 pa je grad odkupila rodbina Drašković.
V 19. stoletju mu je današnjo renesančno podobo dal takratni podmaršal Jurij V. Drašković, ob tem pa je grad obdal tudi z romantičnim parkom, ki ga dopolnjuje kilometer in pol dolgo jezero, okoli katerega je speljana pot in je danes priljubljeno sprehajališče. Okoli jezera namreč vodi poučna pešpot, ki obiskovalcem omogoča sproščen sprehod skozi naravo, obenem pa ponuja zanimive informacije o flori in favni ter zgodovini območja. Grad je bil po drugi svetovni vojni nacionaliziran, danes pa je v lasti Republike Hrvaške kot muzej ter turistični in občasno tudi protokolarni objekt. Spomnimo, da sta Jadranka Kosor in Borut Pahor prav na gradu Trakošćan podpisala dogovor, ki je takrat omogočil nadaljevanje hrvaških pogajanj z Evropsko unijo in pripeljal do arbitražnega sporazuma o načinu reševanja meje med državama.
Do Krapinskih neandertalcev
Nato smo se mimo kraja Bednja, v katerem po pripovedovanju domačinov bojda govorijo čisto samosvoj dialekt, ki ga ne “zastopi” nihče drug v okolici, podali še do neformalne prestolnice hrvaškega Zagorja, mesta Krapina, ki je širše poznano po najdišču Hušnjakovo brdo, kjer so leta 1899 našli največje število neandertalskih kosti v Evropi (približno 900 ostankov okoli 80 posameznikov) ter kosti številnih živali izpred 125.000 let.
Samo mesto sicer ni nič posebnega, saj je največjo ekspanzijo doživelo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zato v njegovi veduti prevladujejo stanovanjski bloki iz tega obdobja, je pa ogleda vsekakor vreden sodoben Muzej krapinskih neandertalcev, ki so ga postavili blizu prej omenjenega nahajališča. V kraju je tudi zanimiv muzej starodobnikov Presečki. Omenimo še to, da se je v Krapini rodil Ljudevit Gaj, idejni vodja hrvaškega narodnega preporoda v 19. stoletju.
Kraj, ki ima posebno mesto v zgodovini
Za konec izleta smo se podali še slabih dvajset kilometrov zahodno, tik ob slovensko mejo, v Kumrovec, rojstni kraj Josipa Broza Tita (1892-1980), nekdanjega predsednika Jugoslavije. Mestece se lahko pohvali z enim najlepših etnoloških muzejev na prostem v tem delu Evrope in obsega več kot štirideset obnovljenih tradicionalnih zagorskih hiš in gospodarskih poslopij iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Prikazuje življenje, običaje in obrti zagorskih kmetov tistega obdobja (npr. kovaštvo, lončarstvo, predelava konoplje, zagorska poroka itd.).
V sklop muzeja Staro selo je umeščena tudi Titova rojstna hiša, prva zidana hiša v kraju, ki so jo zgradili leta 1860. Od leta 1953 deluje kot Muzej maršala Tita. Pred njo stoji bronasti kip Josipa Broza Tita, delo kiparja Antuna Augustinčića. Kraj se v pisnih virih sicer prvič omenja leta 1463. Poleg Titovega rojstnega kraja je bil pomemben tudi v času političnega turizma, ki se je razvil po drugi svetovni vojni. Danes o tem priča tudi razpadajoča stavba nekdanje Političke škole Kumrovec, kjer so se šolali politični kadri v nekdanji Jugoslaviji.
Kumrovec je bil v vseh štirih izvedbah WRC Croatia Rallyja lokacija zadnje hitrostne preizkušnje. Skupaj z okoliškimi kraji, kot so Zagorska Sela, ponuja ta del Hrvaške zahtevne in zavite ceste, ki so idealne za reli dirkanje. Krajinski pogoji hrvaškega Zagorja s svojimi vijugastimi asfaltnimi cestami in spremenljivimi vremenskimi razmerami dodajo dodatno dramo in izziv dirkačem. Izlet z Mazdo MX-5 v hrvaško Zagorje je bil zanimiva kombinacija užitka v vožnji, odkrivanja naravnih lepot in spoznavanja bogate zgodovine tega področja. Če k temu dodamo še vrhunsko kulinariko in kozarec vrhunskega vina, ki jo to območje ponuja, je vsekakor zanimiva destinacija za nekaj ur oddiha in veselja ob odprti strehi.
