Permakultura - svetovni nazor, ki raziskuje možnosti trajnostnega sobivanja ljudi in narave
Ko teče beseda o permakulturnih praksah, nas mogoče večina najprej pomisli na sonaravne metode pridelave hrane. “Vendar permakultura v širšem smislu obsega tudi področja, kot so načrtovanje bivališč, energetske oskrbe, nenazadnje samih medčloveških odnosov v duhu spoštovanja naravnih ekosistemov,” pojasnjuje predsednica Društva za permakulturo Slovenije Melanie Vuga.
Društvo promocijo permakulturnih vrednot izvaja zlasti s prirejanjem izobraževanj in delavnic. “Izobraževanja redno prirejamo in so izrazito praktično usmerjena. Udeležence usposabljamo, kako se uredi dvignjena greda, kako se pripravi gozdni vrt, načini pridelave gob … Izobraževanje o permakulturi je naše temeljno poslanstvo, poleg pomoči in podpore pri vzpostavitvi permakulturnih sistemov,” poudarja Melanie Vuga iz Bukovice.
Pri njihovih izobraževalnih dejavnostih jih ni ustavil niti čas epidemije, saj so ga izkoristili za pripravo spletnega tečaja Mala šola permakulture, ki angažiranemu sleherniku omogoča spoznavanje trikov trajnostnega življenja in povezovanje s drugimi permakulturniki.
Odgovor na ekološko in gospodarsko krizo
Permakulturo sta v sedemdesetih letih osnovala Avstralca Bill Mollison in David Holmgren, kot odgovor na ekološko in gospodarsko krizo. Mišljena je kot celosten sistem sonaravnega in trajnostnega načrtovanja človekovega bivanja in njegove družbenosti. Permakultura je prvotno bila skovanka izraza permanentna agrikultura, kasneje so pa podporniki raje uporabljali izraz permanentna kultura, da bi poudarili tudi njene neagrarne, socialne in organizacijske elemente.
“Glavna načela, ki nas vodijo pri našem delovanju, so skrb za sočloveka, skrb za naravo, misel na okoljsko vzdržno prihodnost, pa tudi delitev presežkov v skupnosti,” pravi Melanie Vuga. V tem duhu je potekala tudi nedavna vrtičkarska izmenjevalnica, ki so jo pripravili pri trajnostni prehranski trgovini Zale in Pepe v novogoriškem Eda centru. “Izmenjevalnica je bila namenjena vsem, ki so si želeli izmenjati z drugimi to, česar imajo viška. Bodisi semena, sadike, lonce in nenazadnje izkušnje in znanje.”
Na poslovno pot z Zadrugo Regrat
Znanje in ideje, ki so se nabrali med njihovim delovanjem, so presegle okvirje društva in so zahtevale ustanovitev gospodarske družbe. Zato so se nekateri člani društva odločili za ustanovitev zadruge: “Za obliko zadruge smo se odločili, ker je edina oblika, ki ti dovoli, da stvari počneš drugače. Gre za bolj demokratičen način organiziranja, ki nam omogoča, da imamo vsi, ki smo začeli s tem, enakopraven glas v firmi.”
Melanie Vuga
predsednica Društva za permakulturo Slovenije
“Glavna načela, ki nas vodijo pri našem delovanju, so skrb za sočloveka, skrb za naravo, misel na okoljsko vzdržno prihodnost, pa tudi delitev presežkov v skupnosti.”
Zadruga Regrat ponuja izdelavo priročnikov in načrtov za najrazličnejše dejavnosti, od gojenja gob do zasaditve gozdnega vrta in predvsem izdelavo načrtov za preureditev ali revitalizacijo posesti po regenerativnih načelih. Takšne posesti bo v kratkem možno tudi obiskati in osebno izkusiti trajnostno bivanje v okviru ponudbe trajnostnega turizma. Prizadevajo si postati stičišče podobno mislečih kmetovalcev, obrtnikov in potrošnikov.
Gozdni vrt
“Pri posaditvi gozdnega vrta se zgledujemo po naravnem gozdnem ekosistemu,” pojasnjuje Melanie Vuga, “zato posaditev izvedemo v več slojih z raznolikimi rastlinami, s čimer želimo posnemati prepletenost, soodvisnost pa tudi odpornost in trpežnost gozdnega ekosistema.”
“Včasih se pohecamo, da je idealen permakulturni vrtnar tisti, ki počiva v viseči mreži, saj je dobro premislil, kako zasaditi svoj vrt, tako da zdaj sama narava opravlja delo namesto njega.”
Za zasaditev ene celice gozdnega vrta potrebujemo kakšnih 25 m² površine. Celice lahko poljubno združujemo, lahko pa deluje kot samostojna enota, “saj s takšnim pristopom omogočamo zasaditev gozdnega vrta tudi v urbanih območjih z omejenim prostorom. Pri izbiri rastlin je potrebno upoštevati podnebne značilnosti območja, kjer se nahajamo, zato smo pripravili načrt v treh različicah, in sicer za celinski, alpski in seveda mediteranski gozdni vrt, ki pride v poštev za naše kraje.”
Načrt za mediteranski tip gozdnega vrta nudi izbiro preko 30 različnih rastlinskih vrst. Brez sloja dreves v gozdnem vrtu seveda ne bo šlo. Z zasaditvijo sadnega drevesa zaokrožimo območje celice. Uporabimo lahko denimo figo, kaki, marelico, breskev, nektarino ali češnjo. Če nam danosti terena to dopuščajo, lahko gozdni vrt umestimo pod še višjim drevesnim slojem. Pod drevesnim slojem sledi grmovni sloj. Tu zasadimo denimo lovor, granatno jabolko, artičoko ali malino. Grmovni sloj je dobro zasaditi na severni strani celice, tako da zagotovimo optimalne svetlobne razmere na nižje ležeči zeliščni sloj, kjer najdemo rožmarin, timijan, rabarbaro itd. Sledi podzemni sloj koreninskih sistemov, gliv in mikroorganizmov, ki s svojim delovanjem zagotavlja rodovitnost prsti.
Takšna je v grobem sestava gozdnega vrta, pri izbiri konkretnih rastlin pa moramo bit pozorni na vlogo, ki jo bo opravljala v sistemu gozdne celice. Za živahnost ekosistema so neobhodne rastline, ki privabljajo opraševalce, to vlogo opravlja sadno drevje, pa tudi zelišča, kot so rožmarin, ognjič, timijan, rman ... Seznam rastlin, ki bodisi odganjajo škodljivce ali privabljajo koristne insekte, je obsežen, razširitev nezaželene trave preprečujejo rastline, ki rastejo gosto in nizko pri tleh kot denimo timijan ali origano, fiksatorji dušika jemljejo dušik iz ozračja in ga prenašajo v tla, s čimer na naravni način gnojijo prst, izmed teh rastlin so za gozdni vrt zlasti priročne stročnice.
Visoka stopnja biodiverzitete
“Permakulturniki pri zasnovi gozdnega vrta in nasploh pri našem delovanju ne moremo izhajati izključno iz človekovih želja, ampak razmišljamo, kakšno vlogo bo posamezna rastlina opravljala v vrtu, pomembno nam je, da je smiselno umeščena v sistem,” pravi Melanie Vuga. Poudarek je na ustvarjanju prepletenega in živahnega ekosistema z visoko stopnjo biodiverzitete, ki je veliko trpežnejši in odpornejši od klasičnega monokulturnega vrta.
Prav zato so predvideli predvsem trajnice, “čeprav smo vključili v načrt tudi enoletnice, kot so paradižnik, brokoli ali za Goriško tradicionalen radič, je poudarek na trajnicah, saj tako vzpostavimo ekosistemsko stabilnost gozdnega vrta skozi čas, krepimo naravne procese ter sinergije med rastlinami in nenazadnje na takšen način imamo veliko manj dela kot pri klasičnem monokulturnem vrtu, katerega je treba na novo zasaditi vsako leto. Včasih se pohecamo, da je idealen permakulturni vrtnar tisti, ki počiva v viseči mreži, saj je dobro premislil, kako zasaditi svoj vrt, tako da zdaj sama narava opravlja delo namesto njega,” sklene naša sogovornica.
