Njeni Delfinčki so postajali vse boljši plavalci

Katarina Praznik je že kot srednješolka od leta 1982, ko je opravila tečaj za vaditelja plavanja, v Plavalnem klubu Velenje trenirala skupine mlajših plavalcev. Po končanem študiju na Fakulteti za šport v Ljubljani je svoje delo nadaljevala na področju usposabljanja plavalcev za vaditelje in učitelje plavanja. Danes kot predavateljica PZS sodeluje pri usposabljanju bodočih učiteljev plavanja in trenerjev paraplavanja in predava ali kako drugače sodeluje v okviru mnogih evropskih projektov.

Že leta 2002 je končala usposabljanja po Halliwickovi filozofiji in leta 2015 pridobila mednarodno licenco za predavateljico po metodi Halliwick, ki je osnovana na znanstvenih načelih hidrostatike in hidrodinamike. Pred 18 leti so v klubu, na Katarinino pobudo, začeli v bazenu z vadbo oseb s posebnimi potrebami. To skupino so poimenovali Delfinčki.

“Vsak trening me je osrečeval, saj sem spoznavala, da lahko otrokom samo pomagam. To se je dotaknilo mojega srca.”

“Zakaj sem se odločila ustanoviti to skupino, se skoraj ne spomnim več, mislim pa, da mi je ležalo na duši, da tako veliko znam, pa bi to znanje rada predala na druga področja,” se spominja. Pa tudi tega, da je bilo sprva včasih težko iti na trening, saj se je bilo treba soočiti s predsodki, ki pa so hitro izginili. Delfinčki so z leti postajali vse boljši plavalci, ki bi želeli tudi tekmovati. “In prav je, da lahko tekmujejo,” je prepričana. Zato je bilo treba Slovenijo včlaniti v mednarodne asociacije, pri čemer je Katarina pripomogla, da so Slovenijo vključili v svetovno športno zvezo za osebe z Downovim sindromom - SU-DS in Virtus - mednarodno organizacijo za osebe z motnjami v duševnem razvoju in Delfinčke tudi v sistem paralimpijskih tekmovanj. Katarina je z njimi dosegla več vidnih uspehov in zanje prejela tudi štiri bronasta priznanja Zveze za šport - paralimpijski komite.

“Vesela sem, da otroci v tej skupini rastejo, se navadijo rutine, sploh otroci z avtizmom. Zelo so hvaležni. Prihajajo z veseljem, so nasmejani, uživajo v vodi, vedno naredijo vse vaje, pridno plavajo. Pomembno je, da jim je plavanje omogočilo socializacijo, so odprti, komunicirajo z drugimi, navijajo za druge, ko tekmujejo, ter so sprejeti in spoštovani v družbi.”

Katarina je trenersko in organizacijsko delo z Delfinčki kar 15 let opravljala prostovoljno. S pridobivanjem sredstev preko evropskih projektov pa je pridobila tudi potrebna finančna sredstva za svoje delo in delo drugih trenerjev. jš