Nedeljski učni izlet z novodobno klasiko

Oni da se je primerilo, da je otrok debatiral o pouku zgodovine v šoli. Kombinacija hčerine radovednosti je bila kot nalašč za nedeljski izlet z avtomobilsko klasiko.

Drugi letnik gimnazije se je januarja ukvarjal s srednjeveško poselitvijo (in preselitvijo) plemen po Evropi in na kratko preletel tudi tako imenovano zgodovino slovenskih prednikov. Saj se spomnite slavne risanke (in glasu Jurija Součka)? “Ati, kaj je to, knežji kamen?” se je glasilo vprašanje. “Nič lažjega kot to, pojdi z mano.” In smo šli. Iz sive Ljubljane, zamorjene z meglo do spodnjega roba pločnikov, do karavanške stene, kjer se na severni strani razprostira Koroška, njen avstrijski del in modro nebo brez oblačka. Za prevoz je bil na voljo prav Hondin veliki SUV, ki sliši na ime CR-V. Nadvse imeniten plemiški voz s še bolj imenitno kombinacijo klasike in naprednih sistemov. Ker je CR-V v notranjosti pri dolžini 4,7 metra presenetljivo prostoren avto (sploh na zadnjih sedežih), je konzola med sedeži služila ne samo kot držalo za plastenko, pač pa njen pokrov tudi kot priročna mizica.

Najprej do Celovca

Filozofija CR-V, ki ti zelo hitro zleze pod kožo, je v tem, da ni kompliciranja z opremo. V njej je, kot rečeno, vse, tu je hibridni pogon e:HEV, ki se nekoliko razlikuje od tega, kar se pojmuje kot - hibrid. Kombinacija bencinskega in elektromotorja omogoča različne vozne režime, predvsem (razen izjemoma) pa bencinski motor služi kot generator elektrike za električnega, ki med zaviranji obratno pobira elektriko in jo hrani. Če bi se komu zdelo to malce nenavadno, naj kar povem, da je na koncu dneva po skoraj 300 kilometrih poraba kljub hribolazenju čez Ljubelj in vožnji po avtocesti znašala 7,5 litra.

Kombinacija bencinskega in električnega motorja omogoča različne vozne režime, predvsem (razen izjemoma) pa bencinski motor služi kot generator elektrike za električnega, ki med zaviranji obratno pobira elektriko in jo hrani.

Na drugi strani Karavank je mesto, ki se označuje kot Celovec. Kot vsa novodobna mesteca 21. stoletja tudi tam zgoraj niso ušli mrtvilu. Zametek slovenske državnosti je na Gosposvetskem polju, nekaj kilometrov severno od Celovca, v dolini reke Gline. Ne bomo pretirano utrujali z zgodovino, a po preselitvi slovanskih plemen na ta prostor, severno od Karavank so prišla karantanska, južno pa karniolska, so na Krnskem gradu, vasici nad dolino, na enem od polj na knežjem kamnu ustoličevali karantanske kneze in pozneje koroške vojvode. Zadnjič so ga uporabili leta 1414. Kamen je na glavo obrnjen konec rimskega stebra iz bližnje noriške prestolnice Virunum. No, gradu ni več, je le še cerkev ob polju, ta ostanek skupne zgodovine (saj je Karantanija hitro padla pod frankovsko državo) pa so že 1862 preselili v mesto palačo v Celovec, naprej v deželni muzej, danes pa stoji v dvorani koroškega deželnega zbora.

Na kratko o varnostni opremi

Tamkajšnje domače življenje na podeželju še vedno rahlo prestrašeno pogleda avto s slovenskimi tablicami, bil je to vikend po njihovem deželnem referendumu o vetrnih elektrarnah, kjer so rekli “ne” noremu kapitalu in uničevanju krajine. CR-V v skoraj naravnem okolju na elektriko skoraj neslišno pelje s hriba Krnskega gradu čez dolino na ono stran. Hibridni pogon, so mi razložili pri uvozniku, je preverjen in poceni za vzdrževanje, upravljanje s stikali na sredinski konzoli pa je enostavno.

Hondinega zastopnika smo povprašali tudi o stroških vzdrževanja. Zdaj, ko ta avto nima več dizelskega motorja, sta na voljo dve pogonski opciji - klasični hibrid kot e:HEV in priključni hibrid kot e:PHEV. Praviloma trgovci priporočajo, da se lastniki pri njih oglasijo enkrat letno ali ko prevozijo 20.000 kilometrov.

Druga reč, ki je sestavni del CR-V, pa je tako imenovani honda sensing. Vanj so vključeni digitalni merilniki z diagonalo 10,1 palca in 9-palčni (23-centimetrski) osrednji zaslon z navigacijo, glasbo, telefonijo in nastavitvami vozila. Stric sensing potem kot angel varuh bdi nad vsem, kar bi lahko voznika ob trenutku pomanjkanja pozornosti spravilo v nevarno situacijo. Tako ne pusti zamenjati voznega pasu, če obstaja možnost trka, ne boste se zaleteli pri vzvratni vožnji s pakirnega mesta, ko bo zadaj pripeljal avto, tudi pritisk na stopalko “po nesreči” avta ne bo pognal v okoli parkiran zid ali stebriček in potem je tu še dodaten pogled, ki ob vklopljenem smerniku na osrednji zaslon pokaže dogajanje ob avtu na sovoznikovi strani. Ko se ga navadite, lažje opazite neprevidne kolesarje ob desnem boku ali kak hudobno prikrit stebriček ali robnik, ko parkirate.

Zvon, ki tehta več kot šest ton

Na drugi strani široke doline reke Gline se nahaja vas na hribu, Gospa sveta (Maria Saal) z romarsko cerkvijo. Po njej je dobilo ime tudi polje, cerkev Marijinega vnebovzetja pa je del drugega vala pokristjanjevanja naših prednikov in svete maše po umeščanju kneza na Knežjem kamnu. Cerkev je v času turških vpadov služila tudi kot trdnjava, pozneje je pogorela in je bila obnovljena in je precej drugačna kot ob nastanku. V njej je tudi največji zvon na Koroškem s 6,6 tone. Vasica (ali naselje, ker ima tudi nekaj sodobnejših zgradb) je konec januarja povsem opustela. Nikjer ni žive duše, kaj šele, da bi človek spil kavo. Poleti je seveda drugače.

Malo nižje, v smeri proti Šentvidu navzgor po dolini, pa je še en zgodovinski artefakt, ki dejansko ni v muzeju - vojvodski prestol. Deželni muzej Koroške je pred kratkim obnovil in spremenil zapis (pred tem je eksplicitno omenjal koroško državo), ki pravi, da je sprva ta skupek kamnitih plošč, obrnjen proti Krnskemu gradu, služil kot simbol vladavine bavarskih vojvod v njihovi odsotnosti - Koroška je takrat že spadala pod Bavarsko. Ko so si Habsburžani okoli 1360 prizadevali postati nadvojvode tudi tu, so se oprli na zgodovino Koroške in ustoličevanja na Knežjem kamnu. Kamniti sedež so na nasprotni strani nadgradili v mogočen kamniti prestol, katerega del je prav tako del srednjeveškega stebra, s čimer so nakazali pomen obeh simbolov. Ob njem je potekala poklonitev deželnemu knezu in tudi zaprisega plemstva. Tudi vojvodski prestol je služil svojemu namenu le še do 1651, potem pa je postal zgodovinski spomenik in je od 1834 obdan z ograjo.

Zapis pravi, da imata tako knežji kamen kot vojvodski prestol za koroško prebivalstvo obeh narodnostnih skupnosti pomembno vlogo pri krepitvi identitete. Kot ljubitelj zgodovine sem preučil ogromno materiala o tem in vem le, da so nas v šoli učili precej površno, če ne celo narobe. Ampak zvedava smrklja generacije Z je od tam odšla z veliko več znanja (na srečo jo zanima vse) kot je izvedela iz dveh stavkov iz učbenika.

Kaj pa vzdrževanje?

Veliki Hondin križanec ima tudi pri nas bogato zgodovino. Naprodaj je že skoraj tri desetletja (natančneje od leta 1996) in do sredine prejšnjega meseca je bilo pri nas prodanih natanko 3240 primerkov. Podatek iz evidence registriranih vozil (OPSI), ki zajema podatke do sredine leta 2023, kaže, da se po naših cestah še vedno vozi 3359 CRV-jev, kar kaže na to, da je to še vedno zaupanja vreden avtomobil. Hondinega zastopnika smo povprašali tudi o stroških vzdrževanja. Zdaj, ko ta avto nima več dizelskega motorja, sta na voljo dve pogonski opciji - klasični hibrid kot e:HEV in priključni hibrid kot e:PHEV. Praviloma trgovci priporočajo, da se lastniki pri njih oglasijo enkrat letno ali ko prevozijo 20.000 kilometrov. Petletni načrt vzdrževanja, ki vključuje menjavo olja, filtrov, pregled vozila po specifikaciji, znaša 1.074 evrov oziroma 215 evrov na obisk. Trenutna prilagojena cena vstopnega CRV-ja znaša dobrih 44 tisočakov.

---