Na teren s pomočjo elektrike
Lovu za zniževanje izpustov emisij se je prek nekaj meseci pridružil tudi Jeep. Najmanjšega člana je delno elektrificiral in mu dodal polnilni kabel.
Na prvi pogled se hibridni Jeep renegade ne razlikuje od izvedbe s konvencionalnim pogonom. Da se pod pokrovom motorja skriva drugačen ustroj, razkriva ikonografija z oznakami 4xe z modrimi poudarki, ki so nadomestile oznako 4x4. Zaznamujejo ga značilne ravne linije, ki mu dajejo škatlast videz, prednja maska s sedmimi navpičnimi okvirji in okrogli žarometi, ki so na vrhu rahlo prirezani in so njegove edinstvene poteze, ki ga ločijo od večjih bratov. Odmik od tal je ustrezno visok, temu primeren pa je tudi položaj sedenja. Preglednost je dobra, težavo morebitnih mrtvih kotov pa rešujejo parkirni senzorji. Notranjost je času primerno digitalizirana, informacije o vožnji pridobivamo na zaslonu za volanom, na vrhu sredinske konzole pa je infozabavni sistem z zaslonom na dotik. Pod njim so klasični gumbi, med njimi tudi dva sklopa kontrolnikov, ki zajemajo bistvo avta: okrogel gumb za izbiro načina vožnje glede na teren, kjer lahko izbiramo med avtomatskim, peščenim oziroma blatnim, snežnim in športnim načinom, ob njem pa so tri tipke, s katerimi izberemo vrsto pogona. Izbiramo lahko med električnim, hibridnim in bencinskim načinom.
Elektrika poganja zadnja kolesa
Za pogon sta zadolžena 1,3-litrski štirivaljnik in 45-kilovatni elektromotor, ki skupaj proizvajata moč 177 kilovatov. Namesto klasičnega mehanskega štirikolesnega pogona je z zadnjo osjo povezan elektromotor, medtem ko bencinski motor prenaša moč na prednjo os. Ob zagonu motorja se privzeto aktivira hibridni način, če pa izberemo način e-save, kot so poimenovali bencinski način, pa se bo med vožnjo baterija polnila. Hitrost polnjenja je seveda odvisna od različnih dejavnikov, v našem primeru se je v uri in pol kombinirane vožnje in ob prevoženi razdalji okoli 100 km napolnila za dobro polovico. Povsem napolnjena baterija obljublja 40 kilometrov električnega dosega, čeprav smo v praksi iztržili nekoliko manj, kar gre v veliki meri pripisati uporabi klime. Posoda za gorivo je med manjšimi in lahko vanjo natočimo le 30 litrov bencina, kar v praksi pomeni slabih 400 kilometrov skupnega dosega, če imamo napolnjen tako rezervoar kot tudi baterijo. Med druženjem z Jeepovim malčkom me je presenetila poraba. Po podatkih proizvajalca naj bi poraba znašala le 2 litra na 100 kilometrov, v praksi pa se izkazala za občutno višjo, povzpela se je namreč na 8 litrov. Razlog za to gre iskati v dejstvu, da sem v veliki meri uporabljala način e-save in električni način vklapljala le po potrebi, na primer med nočno vožnjo v stanovanjskih naseljih in podobno. Režim uporabe, ki bi vključeval redno polnjenje baterije na polnilnici vsakič, ko se izprazni, ter uporabo bencina bolj kot rezervo za nujne primere, bi verjetno porabo približal obljubljenima dvema litroma.
Tehnični podatki:
Motor: 1,3-litrski bencinski štirivaljnik s 133 kW
Elektromotor: 45 kW
Menjalnik: 6-stopenjski, samodejni
Navor: 270 Nm pri 1850 vrtljajih
Posoda za gorivo: 37 litrov
Cena: 39.576 evrov
Država ne podpira nakupa priključnih hibridov
Sicer pa se mi je ob hibridnem renegadu nenehno vsiljevala misel, da je namenjen zelo specifičnemu tržnemu segmentu. Njegove vozne lastnosti omogočajo suveren spopad z vsemi neasfaltnimi tereni, kar pomeni, da je odličen avto za podeželje. Njegova hibridna narava pa na drugi strani zahteva mestno gostoto polnilnic, vsaj če želimo izkoristiti njegov potencial nizke porabe. Še najbolj bomo lahko vse njegove prednosti izkoristili v primeru, da živimo na podeželju v hiši, naše delo ali prostočasne dejavnosti pa od nas zahtevajo veliko vožnje po okoliških hribih. Specifična je tudi njegova cena. Polno opremljen stane skoraj 40 tisočakov, pri tem pa država, v okviru Eko sklada, že nekaj časa ne ponuja nikakršne spodbude za nakup.
