Na štiri oči s slovenskim oblikovalcem, ki riše Mercedese

Po petletnem premoru so pri Mercedesu letos obudili avtomobilistični dogodek na Vranskem, ki ga je pretekli konec tedna obiskalo veliko število povabljenih gostov. Tokrat je bil poudarek na športnih avtomobilih iz programa AMG.

Najprej pa, kaj pravzaprav pomeni kratica AMG? Sestavljena je iz dveh priimkov in nemškega mesta. A kot Hans-Werner Aufrecht in M kot Erhard Melcher. To sta bila Mercedesova inženirja, ki sta leta 1967 razvila dirkalni motor, s tem pa se je začela bogata zgodba zmogljivih Mercedesovih avtomobilov. Zadnja črka G predstavlja nemško mesto Großaspach, ki je rojstni kraj prvo omenjenega inženirja Hansa-Wernerja Aufrechta.

Avtomobilistični dogodek Mercedes Star Experience je v AMZS-jevem centru varne vožnje na Vranskem potekal že desetič. Zagotovo ni bolj primerne lokacije, kot je tu na Vranskem, da na enem mestu povabljencem razkažeš celotno paleto avtomobilov in jim te v kontroliranem območju ponudiš na kratek preskus. Tako na stezi kot na blatnem terenu. Glavne zvezde terenske vožnje, v prenovljeni obliki, tokrat še ni bilo na ogled, zato so se odgovorni odločili, da poudarek namenjajo modelom z oznako AMG. Paleta je jasno zelo široka, a tistih najbolj čistokrvnih, ki zbujajo dirkaško strast, je malo. Eden takšnih je Mercedes-AMG GT 63 4MaticCoupe, ki stane 213.000 evrov. Prav tega, ki ga boste morda velikokrat opazili v Kopru in njegovi okolici, poganja zmogljiv štirilitrski V8 motor s 430 kW (585 KM). Pogon je jasno speljan na vsa štiri kolesa. Trenutno sta v Sloveniji dva takšna dragulja. Lahko smo sedli vanj, ga občudovali, ne pa tudi vozili. Morda ob kakšni drugi priložnosti.

Želijo si še več kupcev modelov AMG

Prvi mož Mercedesa v Sloveniji, Marjan Murn, je nam novinarjem zaupal, da je tokratni dogodek v tesni povezavi s prodajnim salonom AMG, ki so ga pred dobrim letom v Ljubljani uredili po zadnjih smernicah tovarne. Seveda, pa to še ni dovolj, da je prodaja tovrstnih modelov uspešna. Potencialnim kupcem je potrebno tudi v živo predstaviti, česa so ti avtomobili zmožni, zato je dinamični dogodek na Vranskem odlična priložnost za nabiranje novih kupcev, je prepričan Murn.

Lani so prodali 134 avtomobilov z oznako AMG. Največ je bilo malih CLA-jev, nekaj orjaških G-jev, pa S-ov in E-jev. Jasno, prodajni cilji so letos še višji. V omenjeni center so tako pretekli konec tedna pri Mercedesu na ogled postavili več kot 50 avtomobilov, večino teh pa je veliko število povabljenih gostov lahko tudi preskusila. In prav tega si želijo bodoči kupci, preden na široko odprejo svojo denarnico. Ni dovolj zgolj na nekem razstavišču postaviti avtomobil in ob njem brhko mlado deklino. Časi klasičnih avtomobilskih salonov so za vselej minili. Tu in tam jih nekaj po svetu še živi, a v Sloveniji, takšnega kot je bil leta 2017 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, več ne bomo doživeli.

Znamka Mercedes in njihovi AMG modeli so na neki način tesno povezani s Slovenijo. Namreč, že 15 let za zunanjo obliko teh skrbi Slovenec Robert Lešnik, ki se zelo rad odzove povabilu slovenske podružnice in z nami novinarji deli zanimivosti iz sveta oblikovanja. V Mercedesovem oblikovalskem centru, ki je razdeljen na štiri enote po svetu (ZDA - Kalifornija, Kitajska, Nemčija in Francija) in ki zaposluje okrog 500 ljudi, skrbi za zunanji dizajn. Nad njim sta le še šef oblikovanja Gordon Wagener in Ola Källenius kot predsednik upravnega odbora Mercedes-Benza, kjer se potrjujejo Lešnikove oblikovalske ideje. Zanj sta ta dva prva in najpomembnejša kupca.

Je prihodnost znamke še vedno električna?

V kratkem pogovoru na štiri oči nam Lešnik pove, da od prvih potez s svinčnikom do končne oblike proces oblikovanja novega avtomobila traja okrog leto in pol, nato pa še dve do tri leta, preden avto zapelje pred kupce. Trenutno riše in dokončuje avtomobile, ki bodo na ceste prišli v letu 2030. Sam je mnenja, da je po 15 letih še vedno ogromno potenciala pri znamki Mercedes in da ne razmišlja o menjavi delodajalca, pa čeprav redno dobiva zelo agresivne ponudbe za delo s strani Kitajcev. Ko ga vprašam, kaj bi izpostavil kot vrhunec njegove kariere pri Mercedesu, pravi, da je bil vsak avtomobil, ki ga je narisal, projekt zase in da bi morda o tem nekoč lahko napisal knjigo. Zagotovo bi se dobro brala. Vendarle izpostavi, da je najbolj ponosen na dejstvo, da je pripomogel k temu, da so z novim pristopom oblikovanja uspeli spremeniti mnenje kupcev po svetu. Na primer, z uvedbo modela CLA so v ZDA dobili kar 70 odstotkov novih kupcev. In to je stvar, ki jo v karieri oblikovalca doživiš le enkrat.

Moji novinarski kolegi se tisti dan niso mogli izogniti vprašanjem o prihodnosti električnih avtomobilov, zato tudi sam pristavim lonček in Roberta Lešnika kot oblikovnega vizionarja vprašam, ali je razvoj električnih avtomobilov še vedno v prvem planu. Zelo jasno odgovori, da so avtomobili na električni pogon za njih zelo pomembni, predvsem z vidika zmanjševanja onesnaževanja okolja. Njihova vizija do leta 2039 se ne spreminja in v njej so pravzaprav le še električni avtomobili. Dopušča možnost, da se bo ta doba transformacije morda nekoliko podaljšala, a bolj ali manj je jasno, v katero smer gre avtomobilska industrija. Zelo verjetno bo tudi po letu 2035 določen odstotek avtomobilov še vedno na voljo s klasičnimi motorji. V mislih ima predvsem drage super športnike. Da verjame v obstoj in prihodnost električnih avtomobilov, veliko pove tudi dejstvo, da se je na Vransko iz nemškega Sindelfingna pripeljal z elektrognanim EQE SUV.

---