Na sladoledih v petih mestih: kje smo našli sladoled, ki je boljši kot v Italiji

SLOVENIJA, EVROPA > Ste se kdaj vprašali, kaj o neki kulturi pove njen sladoled? Včasih več, kot bi si mislili. S kornetom v roki smo se odpravili na potovanje od sončne Lizbone do živahnega Trsta, Portoroža, Maribora vse tja do Deutschlandsberga. Sladoledne vitrine so se pred nami odpirale kot gledališke kulise, polne so bile barv, vonjev in skrivnosti. In z vsakim grižljajem smo bili bližje odgovoru, zakaj je sladoled lahko več kot le sladica - je spomin, razvajanje in trenutek čiste sreče.

Med fige, mandlje in portugalsko sonce

Našo sladko popotovanje začenjamo tam, kjer sonce sije močneje, ulice dišijo po kavi in sveže pečenih slaščicah, in kjer ima tudi sladoled svoje posebno mesto, v Lizboni. Čeprav morda ni tako slavna po sladoledarstvu kot Italija, ima Portugalska svojo edinstveno tradicijo, ki spretno prepleta lokalne sestavine in bogato slaščičarsko dediščino.

Pet zanimivih dejstev o sladoledu

Stari Kitajci so ga jedli že pred 2000 leti - uporabljali so sneg, mleko in riž, da so ustvarili prve zamrznjene sladice.

Sladoled je bil sprva luksuz, v Evropi je bil dolgo časa na voljo le plemstvu, ker so bile sestavine redke, hlajenje pa drago in zapleteno.

Največ sladoleda pojedo v ZDA. Povprečen Američan poje okoli 20 litrov sladoleda letno, kar je največ na svetu.

Vanilja je najbolj priljubljen okus na svetu, kljub vsem novim okusom ostaja klasična vanilja vodilna.

Sladoled pomaga dvigniti razpoloženje, saj sproži sproščanje dopamina, hormona sreče, kar potrjuje, da sladoled resnično razveseljuje.

Ob prvem okušanju tamkajšnjega sladoleda nas je prešinilo: to je okus po poletju, ki ga ne želiš pozabiti. Pod napisom La Romana dal 1947 se skriva še ena, bolj mednarodna zgodba o sladoledu, ki prihaja neposredno iz Italije. Sladoled pripravijo večkrat na dan iz lokalnih in ekoloških sestavin, recepture pa sežejo skoraj 80 let nazaj - dovolj dolgo, da so preizkušene in izpopolnjene do zadnje podrobnosti.

Lonček sladoleda s tremi okusi stane 3 evre, srednji 3,50, veliki pa 5 evrov. In ne, pri tem se ne varčuje - vsak kornet zaokroži velikodušen kupček stepene smetane (panna), ki kar kliče po fotografiji. Okusi? Mandlji, fige, pomaranče, limone, kostanji in znani portugalski pijači, kot sta ginja in portovec. Med obiskovalci pa je prava zvezda pastel de nata, sladoled, ki ujame bistvo slavne portugalske kreme v listnatem testu.

Cene precej višje kot pred evrom

Pred uvedbo evra je bila cena kepice sladoleda približno 100 tolarjev, kar je približno 0,41 evra. Danes se cene v Sloveniji gibljejo med 1,30 in 3,50 evra, kar pomeni, da je cena v zadnjih dveh desetletjih višja za tri- do osemkrat. Glavni razlogi za podražitve so po besedah sladoledarjev višje cene osnovnih surovin, kot so mleko, smetana, sladkor in sadje. Na primer, cena mleka se je v nekaterih primerih podvojila, smetana se je podražila za 45 odstotkov, sladkor za 55, maline pa celo za 90 odstotkov.

Ko smo v roke prejeli kepico z okusom fige, mandljev in pistacije, je bila tekstura skoraj svilnata, okusi polni, a nikoli težki. “To je kot gelato v Rimu, le da ga ješ ob portugalskem soncu in zato še bolj tekne,” se je nasmehnil natakar, ko smo pohvalili svojo izbiro.

Sladoled, kot ga znajo narediti le Italijani

Naslednja postaja nas vodi tja, kjer sladoled ni le posladek, ampak tradicija - v Trst. Po ozkih mestnih ulicah, ko se sprehodite proti živahnemu Viale XX Settembre, vas kmalu ovije sladek vonj vanilje, sveže pečenih briošev in pistacije. Zemljevida ne potrebujete, le sledite toku ljudi in zapeljivemu vonju, ki vas vodi naravnost do legendarne Gangemi Dolcerie.

Od dubajske čokolade do cubanita

V Sloveniji se iz leta v leto pojavljajo novi okusi, ki navdušujejo ljubitelje sladkega. To leto je zaznamovano z zanimivo kombinacijo tradicionalnih in inovativnih okusov. Med najbolj priljubljenimi izstopajo sladoled s piškoti, ki še naprej ostaja zmagovalec med vsemi starostnimi skupinami, dubajska čokolada, ki s svojo bogato aromo navdušuje predvsem mlajše, ter okus cubanito, ki združuje beli rum in temno čokolado in je pisan na kožo odraslim ljubiteljem prefinjenih kombinacij. Med trendovske okuse leta sodijo tudi kremna rezina, ki jo zaznamuje nostalgija po klasični sladici, ter veganski sadni okusi, kot so limona z meto, mango in pasijonka. Ti so še posebno priljubljeni med tistimi, ki iščejo bolj osvežilne, naravne in pogosto tudi bolj zdrave alternative. Če pogledamo v leto 2024, so bili med najbolj iskanimi okusi še vedno prisotni klasični sladoledi, kot sta čokolada in karamela, medtem ko je že takrat začel izstopati sladoled s piškoti.

To ni zgolj slaščičarna, temveč pravo svetišče sicilijanskih okusov. Tu čas teče počasneje, vsak grižljaj pa pripoveduje stoletno zgodbo izdelave sladolednih dobrot. “Pri nas je pomembno, da se sladoled je počasi, z občutkom - ravno tako, kot ga tudi pripravljamo,” nas opozori natakar, ki sladoled nalaga z natančnostjo kiparja. “Vsak sladoled je narejen ročno, brez bližnjic, vendar z veliko mero romantike,” še ponosno pristavi.

In res - ta pistacija! Bogata, polna, s tisto ravno pravšnjo noto sladkobe, ki na jeziku ostane še dolgo po zadnjem grižljaju. Pravijo, da boljšega ne najdete niti na Siciliji. In cena? Pistacija ima svojo ceno, saj stane kepica 2,50 evra, ostali okusi so 50 centov cenejši. Porcije so nekoliko skromnejše, ravno prav za pokušnjo, a tisti z večjim apetitom bodo za pravo sladico potrebovali dve ali tri kepice. Če si sladoled privoščite za mizo, vas bo razvajanje stalo še evro več. A verjemite, splača se, sicer vam kremasti sladoled prehitro steče po roki ali celo konča na oblačilih.

“To je kot gelato v Rimu le da ga ješ na portugalskem soncu in zato še bolj tekne.”

Portoroška turistična znamenitost

In ker ne moremo mimo Istre, nas pot zanese še v Portorož, kjer skoraj ni mogoče spregledati slavne sladoledarne Cacao. Le korak od morja, s širokim izborom in sestavinami z vseh koncev sveta je postala že skoraj turistična znamenitost.

Na voljo je 42 okusov - od madagaskarske vanilje in čokolade Santo Domingo do sezonskih posebnosti, kot sta dragon fruit smoothie ali cheesecake z malino. Cene so prav tako pisane kot ponudba: osnovna cena kepice je 3,10 evra, če si zaželite dva okusa v eni kepici, je 3,60 evra. Specialni okusi vas bodo stali 3,90 evra, kombinacija dveh specialnih okusov pa 4,10 evra. Za dodatno sladko razvajanje lahko doplačate še za preliv iz nutelle, pistacije ali hrustljavih mandljev. Porcije so ravno prav velike, da lahko po eni kepici odidete od mize prijetno siti in brez slabe vesti.

Na vroč poletni dan smo izbrali nekoliko drzen par - mango z baziliko in klasičen lešnik. Prvi je bil osvežujoče saden, z rahlim pikantnim podtonom bazilike, drugi pa žametno oreščkast in bogat. Seveda je bilo treba pokusiti še pistacijo, ki s polnim okusom in ravno pravšnjo sladkobo tudi tukaj ni razočarala.

V podjetju Cacao so nam povedali, da zbirko receptov razvijajo že vrsto let. Ker lahko v vitrini ponudijo največ 42 okusov, je izbira za vsako sezono velik izziv. Delno sledijo trendom, včasih pa jih ustvarijo kar sami. Tako so med najbolj prepoznavnimi in iskanimi okusi bela čokolada s pistacijo, arašidova krema in muffin. Med letošnjimi novostmi so odlično sprejeti tudi čokolada brez sladkorja, kokos-mango, mak ter cheesecake s pistacijo in malinami. O konkretnih številkah prodaje ne želijo govoriti, priznavajo pa, da ob sončnih vikendih povpraševanje močno poveča, medtem ko vreme z nestabilnimi temperaturami hitro vpliva na obisk.

Med opazovanjem turistov, ki pred kavarno zavzeto fotografirajo svoje sladoledne stvaritve, postane jasno - Cacao zna narediti vtis. To potrdita tudi mlada avstrijska turista: “V Sloveniji je sladoled boljši kot pri nas. Predvsem ta v Portorožu ima nekaj posebnega, za odtenek še bolj slastnega kot v sosednjem Trstu.”

Sto dvajset okusov, med njimi tudi popcorn eis

Mnenje večine Slovencev je, da avstrijski sladoled ni omembe vreden, medtem ko Italijani trdijo, da jih sosedje zaman skušajo posnemati. A resnica je nekoliko bolj zapletena. Avstrijci imajo namreč svojo tradicijo - zanjo pa se morajo zahvaliti prav italijanskim priseljencem, ki so v deželo prinesli umetnost sladoledarstva in odprli legendarne Eissalons, še danes priljubljene na Dunaju in v Gradcu.

Da bi preverili, ali avstrijski sladoled res ne zdrži primerjave, nas je pot zanesla v Deutschlandsberg na Štajerskem. Tam smo obiskali Valentino Speiseeis, sladoledarno, ki deluje skoraj kot muzej okusov. Ustanovljena je bila leta 2006, ko je skupina zanesenjakov rešila majhno obrt pred zaprtjem. Danes letno izdelajo neverjetnih 30 milijonov kepic in ponujajo kar 120 različnih okusov, nam ponosno povedo in pristavijo, da so med gosti tudi Slovenci.

Med letošnjimi izstopajočimi novostmi je popcorn eis, ki vas za hip prestavi naravnost v kino dvorano, ter razkošna čokolada dubaj - temna čokolada s pistacijo in nitkami kadayifa. In koliko stane? Ni ravno poceni: ena kepica s kornetom ali posodico stane 5,90 evra, dve kepici 8,30 evra.

Naša izbira? Klasična jagoda in lešnik - brezhibno uravnotežena kombinacija, kremasta tekstura in prijetno zadržana sladkost. Količina? Dovolj radodarna, da bi vam v Italiji za podoben odmerek postregli kar dve kepici.

Teta Frida stavi na naravno

Za konec smo si sladki grižljaj privoščili še na Štajerskem, kjer v Limbušu in Mariboru kraljuje Teta Frida, zvesta zagovornica naravnih sestavin in ročne izdelave. Njihovi sladoledi nastajajo vsak dan sproti, brez umetnih barvil, arom in stabilizatorjev. Okusi so polni, bogati, sladoledi so pripravljeni iz svežega sadja, prave gourmet čokolade, mleka in smetane.

V ponudbi imajo več kot 30 različnih okusov, med njimi so tudi veganski in brezglutenski sladoledi. Preizkusili smo schwarzwald, ki spominja na tradicionalno nemško sladico. Seveda pa nismo mogli mimo enega najbolj prodajanih okusov - piškotek, ki popelje v nostalgične spomine na otroštvo. Okusi so pristni, kar daje občutek, kot da je sladoled pripravljen doma, z veliko mero ljubezni. Med najbolj priljubljenimi okusi gostov, kot so nam povedali natakarji, izstopajo 100-odstotna jagoda, malina, sacher, latte macchiato, proteinska čokolada in jagoda ter seveda dubai style.

Cene so denarnici prijazne, med 2,50 in 3,30 evra za kepico, porcije pa več kot radodarne. Kot pravijo v lokalu, je pri njih vse naravno. Ljudje to začutijo in se vedno znova vračajo. Pa res? Mlada Mariborčana Marko in Tej, ki smo ju ujeli med izbiranjem okusov, sta prepričana, da je to najboljši sladoled ne samo v Mariboru, temveč daleč naokoli. Poudarjata, da ni presladek, hkrati pa je dovolj osvežilen, da se prileže ne samo poleti. In katero kepico bi predlagala, da jo Teta Frida doda na seznam? “Čili, takšno, ki bi bila malo šarf,” sta bila enotna. Kdo ve, morda jima že kmalu prisluhnejo.

Avstrijska sladoledarna Valentino Speiseeis deluje skoraj kot muzej okusov.Sanja Verovnik