Na garažni razprodaji za Dalijevo sliko plačal 150 funtov, vredna pa je vsaj 30.000 funtov
Pri dražbeni hiši Cheffins v Cambridgeshireu bodo 23. oktobra na dražbi ponudili sliko španskega umetnika Salvadora Dalija z naslovom Vecchio Sultano, ki je bila pred leti na garažni razprodaji v Združenem kraljestvu kupljena za samo 150 funtov (približno 170 evrov). Omenjena dražbena hiša je njeno vrednost ocenila na 30.000 funtov (približno 35.000 evrov).
CAMBRIDGESHIRE > Gre za ilustracijo prizora iz knjige Tisoč in ena noč. Ilustracija sodi v načrtovano serijo petstotih del, ki jih je Salvador Dali po naročilu premožnih zakoncev Giuseppea in Mare Albaretto iz Italije ustvarjal na temo ljudskih pravljic iz Bližnjega vzhoda. Po besedah Gabrielle Downie iz dražbene hiše Cheffins sta zakonca leta 1963 Dalija sprva prosila, da ilustrira prizore iz Biblije, vendar je umetnik vztrajal pri prizorih iz knjige Tisoč in ena noč. Ustvaril je zgolj sto od načrtovanih 500 ilustracij.
“Od teh 100 jih je polovica ostala pri založbi Rizzoli in so bila bodisi poškodovana bodisi izgubljena, preostalih 50 je ostalo pri Albarettovih in jih je pozneje podedovala njuna hči Christina, ki je bila tudi Dalijeva krščenka,” je še povedala Downie za BBC in dodala, da je omenjeno delo najverjetneje “iz serije 50 slik, ki so jih založniki obdržali in pozneje izgubili”.
Po navedbah trgovca z umetninami, ki je kupil Dalijevo sliko, je bila slednja v 90. letih minulega stoletja kot originalno umetnikovo delo že ponujena pri dražbeni hiši Sotheby's.
Za Dalija nenavadna slika
“Čeprav so Dalijeva dela običajno zelo prepoznavna, je omenjena slika nenavadna in ponuja drugačen pogled na njegovo delo v tehniki akvarela,” je povedala Downie. Po njenih besedah je sicer precej redko, da se izgubi sled za znanim umetniškim delom, zato je najdba pomembna za poznavalce Dalijevega dela. Priznani strokovnjak Nicolas Descharnes je umetnino označil za original in njegovo vrednost ocenil med 20.000 in 30.000 funti (od 23.000 do 35.000 evrov).
Dali (1904-1989) je na podlagi intenzivnega študija psihoanalize razvil t.i. paranoično-kritično metodo slikanja, s katero je kot izreden risar naturalistično natančne slikovne detajle združeval v ekscentrične in celo absurdne kombinacije, ki jih je sam imenoval ročno naslikane fotografije sanj. Med njegovimi najbolj znanimi slikami so Stopljeni čas, Goreča žirafa in Skušnjava sv. Antona.
Ukvarjal se je tudi s hepeningi, sodeloval je pri snemanju filmov, na primer pri filmih Andaluzijski pes in Zlata doba Luisa Bunuela. Med njegovimi najbolj znanimi deli je tudi ciklus ilustracij z motivi Dantejeve Božanske komedije.