Mali avto, ki je premaknil Jugoslavijo

Ko se je leta 1945 v Jugoslaviji polegel prah druge svetovne vojne, so v Kragujevcu, mestu z bogato industrijsko tradicijo, zrasle nove ambicije. Tam, kjer so prej ropotali stroji za topove in naboje, se je v zraku že vonjalo vonjave drugačnega pomena - tiste, ki dišijo po bencinu in svobodi. Tovarna Crvena Zastava, simbol vojaške moči, je začela iskati novo identiteto. Leta 1954 je v Kragujevcu prvič uradno zadišalo po Italiji. Ne po kavi ali testeninah, temveč po nafti, barvi in toplem vonju novega Fiata. Tovarna Zastava je namreč z italijanskim velikanom podpisala pogodbo o licenci - in s tem se je začela ena najpomembnejših industrijskih zgodb v zgodovini Jugoslavije. Pogodbo z Italijani je priskrbel inženir Branko Nikolić, prava gonilna sila projekta pa je bil Prvoslav Raković, direktor Zastave - človek, ki je imel sanje o “avtomobilu za vsakega delavca”. Ob obisku Fiata v Torinu je Raković prvič videl majhen Fiat 600, delo genialnega Danteja Giacose, in se takoj zaljubil. Ni bil velik, ni bil razkošen, a imel je tisto nekaj: preprostost, ki osvaja. “Tole bo naš avto,” naj bi rekel ob prvem pogledu.